.png)
10 hours ago
20
ARTICLE AD
Podnebne spremembe so za kmetijstvo na severu Evrope odprle nove priložnosti. Raziskovalci iz Finske, Islandije, Irske, Norveške in Švedske v okviru projekta OatFrontiers preučujejo, katere sorte ovsa najbolje uspevajo v hladnih in vetrovnih območjih Arktike. Na poskusnih poljih v različnih državah testirajo približno 400 sort, da bi ugotovili, katere se najbolje prilagodijo specifičnim fotoperiodam, nizkim temperaturam in kratkim rastnim sezonam.
Hrannar Smári Hilmarsson, vodja projekta na Islandiji, je za Euronews pojasnil, da raziskave potekajo v okolju, ki ga zaznamujejo močni vetrovi, dolgotrajni deževni in sušni periodi ter nizke temperature. „Na jugu Islandije, kjer izvajamo preizkuse, je podnebje izjemno zahtevno. Želimo razumeti, kako se oves obnaša v teh razmerah in katere sorte so sposobne preživeti ter dati pridelek,“ je dejal.
Projekt se je začel na Univerzi za kmetijstvo na Islandiji, kjer znanstveniki analizirajo lastnosti posameznih sort. Raziskovalka Helga Rún Jóhannesdóttir v laboratoriju ovrednoti pridelek, maso in kakovost zrn. Po njenih besedah je oves rastlina z izjemno sposobnostjo prilagajanja: „Tudi v slabih razmerah lahko doseže zelo dobre rezultate,“ navaja Euronews.
Ko so semena požeta, jih stehtajo, posušijo in očistijo, nato pa natančno izračunajo količino pridelka na hektar. S tem želijo raziskovalci ugotoviti, katere sorte so najprimernejše za prihodnjo pridelavo na severu, kjer se temperature in dolžina rastne sezone hitro spreminjajo.
Nordijski oves brez kemikalij
Na jugu Islandije kmet Örn Karlsson že več kot desetletje prideluje oves, ki ga uporablja za prehrano ljudi. Pravi, da so se razmere v zadnjih desetletjih močno spremenile: „Ko sem bil otrok, je septembra pogosto snežilo, zdaj tega skoraj ni več. Južni del Islandije je postal toplejši,“ je dejal.
Karlsson, kot navaja Euronews dodaja, da je za rast ovsa potrebna povprečna temperatura nad 10 stopinj Celzija vsaj 110 dni na leto. Čeprav so pridelki v nordijskih državah nižji kot v toplejših regijah, meni, da je oves zdrav in trajnosten pridelek: „Ne uporabljamo kemikalij ali fungicidov, zato je pridelek popolnoma naraven. Trenutno gojimo švedsko sorto, vendar pričakujem, da bodo prihodnje sorte še odpornejše in bogatejše.“
Iskanje najbolj prilagodljivih sort
Projekt OatFrontiers, ki vključuje deset partnerjev iz petih držav, ima skupni proračun 1,6 milijona evrov. Euronews navaja, da je 60 odstotkov sredstev zagotovljenih iz evropske kohezijske politike, preostalih 40 odstotkov pa prihaja iz zasebnih in javnih prispevkov. Cilj projekta je vzpostaviti temelje za trajnostno pridelavo ovsa v arktičnih in subarktičnih regijah, kjer je kmetijstvo doslej veljalo za skoraj nemogoče.
Hilmarsson poudarja, da raziskovalci skušajo razumeti, kako se posamezne sorte odzivajo na okoljske dejavnike v različnih državah. „Zanima nas interakcija med genotipom in okoljem – ali lahko najdemo sorto, ki uspeva povsod, ali pa bo treba razviti različne za posamezne regije,“ je dejal.
Po njegovih besedah gre za dolgoročen proces, ki bi lahko v prihodnosti omogočil večjo prehransko samozadostnost severnih držav. V primerjavi s pšenico ali ječmenom je oves odpornejši in zahteva manj fungicidov, kar dodatno spodbuja njegovo uporabo v trajnostnem kmetijstvu, še navaja Euronews.
Foto: Pixabay
Morda vas zanima tudi
Objava Podnebne spremembe pridelavi ovsa odpirajo vrata vse do Arktike je bila najprej objavljena na Portal24.
English (US)