Podlubniki znova grozijo slovenskim gozdovom

Po snegolomih in vetrolomih gozdarji letos pričakujejo več težav s podlubniki predvsem tam, kjer so bile smreke poškodovane. V zadnjih letih je bilo med območji z največ poseka zaradi podlubnikov tudi Kočevje, zato je pravočasno ukrepanje lastnikov gozdov še posebej pomembno.

Podlubniki tudi letos ostajajo ena večjih nevarnosti za slovenske gozdove. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je v zadnjih petih letih posek zaradi napadov podlubnikov predstavljal od osem do 18 odstotkov vsega poseka v državi. Največji delež v tem obdobju je bil zabeležen leta 2023, ko je bilo zaradi podlubnikov posekanih približno 755.000 kubičnih metrov drevja.

Med območji, kjer je bilo takrat največ poseka zaradi podlubnikov, je bila poleg Bleda, Kranja in Ljubljane tudi območna enota Kočevje.

Letos gozdarji več poškodb zaradi podlubnikov pričakujejo zlasti na območjih, ki so jih prizadeli letošnji snegolomi in vetrolomi. Ti so največ škode povzročili na Gorenjskem, Štajerskem in v Pomurju, vendar nevarnost za širjenje podlubnikov ni omejena le na ta območja. Kjer so poškodovane smreke, tam imajo podlubniki ugodne razmere za razvoj.

FOTO: Freepik

Poškodovane smreke je treba čim prej odstraniti

Močan veter in težek sneg sta v slovenskih gozdovih povzročila predvsem razpršeno poškodovanost drevja. Prav poškodovane smreke pa so za podlubnike najbolj primeren material za namnožitev.

Zato Zavod za gozdove Slovenije lastnike poziva, naj poškodovane gozdove pregledajo tudi sami in o potrebnem poseku obvestijo pristojnega revirnega gozdarja. Poškodovane smreke je treba pravočasno posekati, les pa spraviti in odpeljati iz gozda, še preden se razvije nova generacija podlubnikov.

To ni pomembno le zaradi zdravja gozda, ampak tudi zaradi vrednosti lesa. Les, ki ga napadejo podlubniki, namreč hitro izgublja vrednost, zato zgodnje odkrivanje poškodb lastnikom omogoča več časa za ukrepanje in boljši iztržek pri morebitni prodaji.

Kako prepoznati napad podlubnikov?

Podlubniki, ki so prezimili, so letos že rojili in začeli zalegati jajčeca v na novo napadene smreke. Lastniki gozdov lahko prve znake napada prepoznajo že na deblih.

Na podrtih smrekah, ki so jih napadli podlubniki, se v tem času pojavljajo kupčki rjave črvine na skorji. Pri stoječih smrekah se črvina pogosto nabira ob koreničniku, lahko pa je opazno tudi smolenje debla.

Smreke, ki so bile napadene že pozimi, je mogoče prepoznati po odstopajoči skorji, razbarvani krošnji in odpadanju iglic.

Kočevsko kot izrazito gozdnato območje

Slovenija je ena najbolj gozdnatih držav v Evropski uniji, saj gozd prekriva 58 odstotkov njene površine. Še posebej gozdnat je dinarski del države, kamor sodi tudi Kočevsko. Prav zato so opozorila o zdravju gozdov za to območje še posebej pomembna.

Gozdovi na Kočevskem niso le gospodarski vir lesa, temveč pomemben del identitete prostora, naravnega okolja in življenjskega vsakdana številnih lastnikov, obiskovalcev in prebivalcev. Napadi podlubnikov zato niso zgolj gozdarski problem, ampak tudi vprašanje dolgoročnega varovanja krajine in narave.

V Sloveniji je več kot 400.000 lastnikov gozdov, večina gozdov pa je v zasebni lasti. To pomeni, da ima pravočasno ukrepanje posameznih lastnikov veliko vlogo pri preprečevanju širjenja škode.

Revirni gozdarji so ključna pomoč lastnikom

Na Zavodu za gozdove Slovenije poudarjajo, da so lastniki gozdov ključni partnerji pri skrbi za zdravje gozdov. Prav s sodelovanjem, rednim pregledovanjem gozdov in pravočasnim posekom poškodovanega ali napadenega drevja je mogoče preprečiti večje razmnožitve podlubnikov.

Revirni gozdarji lastnikom pomagajo pri pregledu terena, označevanju drevja za posek in svetovanju glede nadaljnjih ukrepov.

Čeprav je bila največja letošnja škoda zaradi snegolomov in vetrolomov zaznana predvsem zunaj Kočevskega, izkušnje iz preteklih let kažejo, da mora biti tudi Kočevje na podlubnike pozorno. Območje je bilo namreč v preteklosti med tistimi, kjer je bil posek zaradi podlubnikov med največjimi v državi.