ARTICLE AD
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) izraža zaskrbljenost zaradi napovedanega 16-odstotnega dviga minimalne plače. Kot opozarjajo, takšna odločitev brez sprememb davčne politike predstavlja preveliko breme za mala podjetja in obrtnike, ogroža konkurenčnost slovenskega gospodarstva ter povečuje tveganje za sprožitev inflacijske spirale.
V OZS poudarjajo, da podjetniki podpirajo višji standard zaposlenih, a mora vsak dvig plač temeljiti na rasti produktivnosti in hkrati vključevati razbremenitev stroškov dela s strani države. Kot poudarja predsednik OZS Blaž Cvar: “Dvig minimalne plače v takšni obliki je za mnoga mala podjetja in obrtnike ekonomsko nevzdržno. Podjetniki nismo tisti, ki bi zavirali blaginjo zaposlenih, vendar pa mora država končno razumeti svojo vlogo. Država naj poskrbi za razbremenitev plač, namesto da vse breme vali na pleča delodajalcev.”
Ključne skrbi OZS
-
Inflacijska spirala in višje cene za vse: Povečanje stroškov dela brez razbremenitev neposredno pritiska na rast cen. Dražje bodo ne le storitve obrtnikov in podjetnikov, temveč tudi javne storitve, kar bo občutilo celotno gospodarstvo in vsi državljani.
-
Plačna uravnilovka demotivira kadre: Minimalna plača se vse bolj približuje povprečni, kar povzroča nezadovoljstvo med strokovnim kadrom. Podjetja težko sledijo temu tempu s sorazmernim dvigom ostalih plač, kar vodi v nezadovoljstvo zaposlenih.
-
Izguba konkurenčnosti: Slovenska podjetja težko konkurirajo na tujih trgih, kjer so davčne obremenitve dela nižje. Nekatere panoge dodatnih stroškov ne bodo mogle prenesti v višje cene, kar lahko vodi v zmanjševanje obsega poslovanja, odpuščanja ali celo zapiranje podjetij. OZS opozarja, da te ugotovitve podpirajo tudi ocene neodvisnih ekonomistov.
Država mora začeti pri sebi
Po ocenah OZS bi razbremenitev vseh plač znašala približno 800 milijonov evrov, medtem ko je država samo za dvig plač v javnem sektorju namenila več kot 2 milijardi evrov. Obrtniki opozarjajo, da bi bila razbremenitev plač možna bodisi z varčevalnimi ukrepi bodisi tako, da država začne najprej varčevati pri sebi.
Dejstva o minimalni plači
Minimalna neto plača bi že lani znašala 1.022 evrov, če ukrepi vlade – spremembe dohodninske zakonodaje, uvedba prispevka za dolgotrajno oskrbo in obvezni prispevek za dopolnilno zdravstveno zavarovanje – tega ne bi znižali na približno 870 evrov.
Poziv k rešitvam
OZS opozarja, da namesto populističnih ukrepov Slovenija potrebuje stabilno in predvidljivo poslovno okolje. Zbornica poziva k takojšnji prevetritvi davčne zakonodaje, ki bo omogočila, da od višje bruto plače delavcu ostane več, podjetju pa dovolj sredstev za nujne investicije in razvoj.
“Slovenski obrtniki in mali podjetniki nismo tisti, ki bi želeli nizke plače – ravno nasprotno, dobrega delavca želimo pošteno nagraditi. A vsak dodaten strošek, brez razbremenitve s strani države, pomeni manj denarja za razvoj in večje tveganje za obstoj podjetij,” poudarja vodstvo OZS.
Zbornica zato vlado poziva, naj prisluhne glasu gospodarstva in pripravi ukrepe, ki bodo dejansko razbremenili stroške dela in omogočili dolgoročno vzdržno rast plač. Ključno je ustvariti stabilno in predvidljivo poslovno okolje, ki bo omogočalo rast plač brez poglabljanja inflacije in ogrožanja delovnih mest.
Sara Kovač
The post Podjetniki: “Nismo proti višjim plačam, smo pa proti nevzdržnim obremenitvam” first appeared on Nova24TV.
1 hour ago
16












English (US)