Podelili najvišje občinsko priznanje in slovesno vstopili v Batičevo leto

3 hours ago 5

ARTICLE AD BOX

Leto 2025 so poimenovali po kiparju

Občina je v ta namen pripravila bogat kulturni program, katerega so začeli, kot se spodobi za državno slovesnost, s slovensko himno. Spomnili so, da je lani minilo stoletje od spopada Trboveljčanov z Orjuno, letos pa mineva 100 let od rojstva kulturnika Stojana Batiča. Pomemben del njegovega opusa predstavljajo kiparske umetnine, ki se navezujejo na Trbovlje in rudarje. Umetnik je tudi sam kar nekaj časa bil rudar. Ker je s svojimi deli veliko doprinesel Trbovljam, so leto 2025 poimenovali po njemu – Batičevo leto. Batič je bil leta 1960 tudi dobitnik Prešernove nagrade za delo ciklus Rudarjev, leta 1998 je postal častni občan Občine Trbovlje. Njegova dela je moč opaziti na več mestih v Trbovljah. Spomenik Spopad z Orjuno ter kipa Očka vrni se domov in Rudar, stojijo v bližini Zasavskega muzeja Trbovlje.

Podelili so najvišje občinsko priznanje

Občane je nagovoril župan Trbovelj Zoran Poznič. Povedal je, da “vsak posameznik je del nečesa večjega, nekaj veliko bolj obstojnega, nekaj kar bi skoraj lahko rekli večnega in to je naša kultura”. Nato sta skupaj z Marjetko Bizjak podelila nagrado Tončke Čeč za leto 2025. Letos je nagrada šla v roke Blažu Rojku. Tovrstna nagrada je najvišje občinsko priznanje, ki ga lahko nekdo s strani občine prejme. Rojkovo delo obsega širok spekter dejavnosti. Je slovenski skladatelj, glasbeni pedagog, zborovodja in še marsikaj. Bil je tudi pobudnik študentskih pevskih zborov. Danes kot zborovodja vodi žensko vokalno skupino iz Izlak, je član Big banda Zagorje, ter koordinator Javnega sklada za kulturne dejavnosti za področje Trbovelj in Hrastnika. Pri njegovem delu nikoli ni šlo zgolj za lastno ustvarjanje, so poudarili na prireditvi, vseskozi je namreč želel vplivati na javnost, da bi sprejeli velik pomen umetnosti. “Vesel sem bil, da so me predlagali in seveda sem predlog tudi sprejel. Nato sem čakal na božje mline, da povedo ali je uspelo ali ne. To je isto, kot na Oskarju” v smehu pove Rojko. Da je vesel in predvsem počaščen, je še dodal, saj je lokalna skupnost opazila njegov trud in delo.