POD PREPROGO: Kitajska zaušnica

Kolektivni Zahod z ZDA na čelu ni več absolutni gospodar sveta. V knjigah in tisku se pretakajo reke črnila o epohalnem preobratu, ki nas bo v najboljšem primeru privedel v nov multilateralni svet, v najslabšem pa v katastrofo z jedrskim ali podnebnim izumrtjem človeštva. Pustimo te črne scenarije in verujmo, da so še dovolj daleč, da jih za časa našega bivanja na planetu ne bomo doživeli, četudi nam obsedenost Donalda Trumpa z vrtanjem fosilnih energentov - »drill, baby, drill!« - obeta nepovraten skok v brezno podnebne kataklizme.

Ostanimo pri aktualnosti. Novica tedna, če odmislimo biblijske množice Palestincev, ki v porušeni Gazi čakajo, da izraelski krvniki in njihov ameriški boter odločijo, kaj z njimi, pa masakre v Sudanu, zdaj ponovno v Kongu, in še naprej v Ukrajini, Libanonu, Siriji, kurdski Rožavi in desetinah drugih vojnih prizorišč, je gotovo ta, da je majhen kitajski laboratorij umetne inteligence pognal strah v kosti tehnološkim oligarhom v Silicijevi dolini in Teksasu.

Kitajsko podjetje DeepSeek je izdelalo program UI, ki po oceni neodvisnih izvedencev prekaša najboljše ameriške, čeprav je izdelan po nižji ceni in z manj zmogljivimi čipi. Pri DeepSeeku trdijo, da so svoj brezplačen in odprtokoden model R1 izdelali v dveh mesecih in za manj kot šest milijonov dolarjev. Kljub temu so prehiteli kolose Meta, Anthropic in celo najnovejši o1 OpenAI.

Šok za Američane je toliko večji, ker je Donald Trump le nekaj dni prej z velikim pompom napovedal 500 milijard (!) dolarjev vreden program Stargate treh kolosov Open AI, Softbank in Oracle za razvoj UI. »To je nova zlata doba, Amerika hiti kot še nikoli prej,» se je šopiril. Pa se par dni zatem pojavijo neki kitajski smrkavci, ki ti skorajda iz domače garaže pomolijo lepšo in zmogljivejšo igračko!

Trumpu gre priznati, da je nonšalantno prenesel udarec rekoč, da bo to dodaten izziv za ameriška podjetja. Komentatorji so zadevo primerjali s šokom, ki so ga Američani doživeli, ko jih je Sovjetska zveza s programom Sputnik prehitela v osvajanju vesolja. Takrat so se ZDA odzvale in po nekaj letih spet uveljavile svojo premoč.

Drugače kaže biti danes s Kitajsko, ki je velesila v vzponu, medtem ko so ZDA kljub še izraziti vojaški, finančni in (vse manj) tehnološki premoči imperij v zatonu. Poleg DeepSeeka je Kitajska svoj prehod v leto kače, ki se je začelo v sredo, slavila tudi s programom Qwen 2.5 kolosa Alibaba. Dokaz več, da azijski gigant dohiteva zahodnega. Četrtkova vest, da je Italija prepovedala uporabo DeepSeeka, ni nič več kot nov izraz mizernega hlapčevstva Giorgie Meloni, ki je v odnosu do novih gospodarjev ZDA bolj papeška od papeža.

Resnejše je to, da je pri UI inženirsko znanje pomembnejše, kot so veliki kapitali in viri energije. Prednost Deep Seeka je tudi v mnogo manjši energetski porabi v primerjavi z OpenAI, ki žre toliko energije, da že potrebuje lastno nuklearko.

Ni naključje, da je zaradi tega kitajski podvig povzročil potres na Wall Streetu, kjer so tečaji tehnoloških kolosov po letih napihovanja špekulativnega balona doživeli hladno prho, ki jih je na mah olajšalo za nekaj sto milijard dolarjev kapitalizacije. Najbolj jo je skupila Ndivia, globalni lider za mikročipe, ki je izgubila skoraj petino vrednosti. Borzna špekulacija, veren pokazatelj stanja duha kapitalizma, je udarila tudi po energetskih koncernih, ki bi jim varčna kitajska UI odžrla pričakovane dobičke od Trumpovega »drill, baby, drill!«.

Zgodba ne bi bila popolna, ko ne bi zabeležili odziva Elona Muska, ki se glede UI ne povsem strinja s pogledi šefa. Že ob predstavitvi 500-milijardnega programa Stargate je Musk zadevo likvidiral z omalovažujočim: »Saj itak nimajo denarja!« Kdor se še spominja, da je Musk leta 2015 bil med ustanovitelji OpenAI, bo morda presenečen.

Vendar obstajata dve prepričljivi razlagi. Prva je, da se je z nekdanjimi partnerji že tri leta kasneje sprl, ker ni soglašal s preobrazbo v profitno podjetje. Odtlej si med njimi sledijo besedni in sodni spopadi. Drugo razlago ponuja, kdor se je poglobil v Muskovo psihopatologijo, ki jo zaznamuje strah, da bo umetna inteligenca, prej kot si mislimo, ugonobila človeka. Stroji se bodo uprli stvaritelju in bodo zmagali. Zato je Musk tako obseden z begom na Mars.

Načrt za rešitev se zdi blazen, problem pa je najbrž realen.