Pod površjem slovenskega gospodarstva brbota nevarni vulkan

Golobova vlada se pogosto hvali z rekordno nizko brezposelnostjo – trenutno le okoli 3,7 odstotka, kar je med najnižjimi v Evropi. Sicer to zveni kot uspešna zgodba: več ljudi ima službe, manj je socialnih problemov, dejstvo pa je, da lahko rekordna zaposlenost hitro postane rekordna kriza. Gospodarstvo se ohlaja, produktivnost pada, vse bolj pa smo odvisni od javnega sektorja.

“Čeprav smo v skupnem številu brezposelnih na rekordno nizkih vrednostih tako zgodovinsko kot v Evropi, pod površjem brbota zelo nevaren vulkan, ki lahko ob najmanjšem pretresu izbruhne,” je stanje na omrežju LinkedIn opisal poslovni svetovalec in strokovnjak za maloprodajo Klemen Praprotnik.

Na prvi pogled je situacija rožnata. V drugem četrtletju 2025 je bilo zaposlenih skoraj 1,1 milijona ljudi, brezposelnost pa je padla na raven, ki je ni bilo od leta 2001. To pomeni, da ima večina Slovencev stabilno službo, kar je dobro za družine in vsakdanje življenje. Vendar podatki kažejo, da skupno število zaposlenih pada – za 0,4 odstotka v primerjavi z istim obdobjem lani. To je majhen padec, a pomemben znak, da se gospodarstvo ne razvija več tako hitro kot prej.

Glavna težava je v tem, kje se zaposlitve ustvarjajo in kje izginjajo. Zasebni sektor, ki je motor gospodarstva – mislimo na tovarne, gradbišča in tehnološka podjetja –, beleži padec. Podatki

Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) kažejo največji padec v predelovalnih dejavnostih (4,1 tisoč oziroma 1,9 %, to je sedmo zaporedno znižanje zaposlenosti v predelovalnih dejavnostih) in v gradbeništvu (2,3 tisoč oseb ali 2,6 %; v tej dejavnosti se zaposlenost zmanjšuje od druge polovice 2024). Najbolj se je zaposlenost zvišala v skupini dejavnosti uprave in obrambe, izobraževanja, zdravstva in socialnega skrbstva (4,6 tisoč oseb ali 2,1 %).

Foto: SURS

Padec v IKT je posebej zaskrbljujoč
Celo v informacijsko-komunikacijskem sektorju (IKT), ki velja za prihodnost (aplikacije, programiranje, digitalne storitve), je zaposlenost upadla za približno 1 odstotek. “Ta podatek je še posebej alarmanten glede na to, da gre za dejavnost z najvišjo dodano vrednostjo in za dejavnost, ki je ena bolj pomembnih za prihodnji razvoj Slovenije. Samo za primerjavo – od začetka leta 2019 do konca 2023 se je število zaposlenih v IKT povečalo za približno 20 %, od takrat pa konstantno pada,” je poudaril Praprotnik.

Ti sektorji so bili v zadnjih letih gonilo rasti, zdaj pa se trend obrača navzdol, kar kaže na ohlajanje. To bi lahko po njegovih besedah pripisali deloma globalnim pritiskom, kot so višje cene energije, manjše povpraševanje iz tujine in negotovosti v svetovni ekonomiji. V Sloveniji pa dodamo še domače probleme, kot sta pomanjkanje usposobljenih delavcev in počasna prilagoditev na nove tehnologije.

Rast zaposlenih prihaja samo iz javnega sektorja
Produktivnost pomeni, koliko vrednosti ustvari vsak delavec. Če pada, pomeni, da delamo enako ali več, a ustvarjamo manj bogastva. V Sloveniji se to dogaja prav zato, ker rast zaposlenosti prihaja samo iz javnega sektorja, ki pa ne ustvarja dobička.

“Tretjič, struktura trga dela se spreminja hitreje, kot se nanjo odzivamo. Slovenija je v zadnjih letih veliko govorila o digitalni in zeleni transformaciji, a dejanski podatki kažejo, da izgubljamo tempo prav tam, kjer bi morali biti najmočnejši. Če IKT sektor, ki je bil sinonim za prihodnost, začne stagnirati, je to znak, da nekaj ni v redu – bodisi pri investicijah, bodisi pri razpoložljivosti kadrov, bodisi pri strateški usmeritvi,” dodaja Praprotnik, pri čemer namiguje, da bi morali vlagati v tovarne ali inovacije, ne pa se zanašati na javne službe.

Največja skrb je pritisk na javne finance. Javni sektor raste, kar pomeni višje plače, več zaposlenih in večje izdatke za pokojnine, zdravstvo in socialo. Kdo to plačuje? Mi vsi – prek davkov. Če zasebni sektor pada, je manj denarja v proračunu, kar lahko vodi do višjih davkov, rezov v socialnih programih ali celo dolga. Na primer, v zadnjih letih smo videli rast izdatkov za zdravstvo zaradi staranja prebivalstva – Slovenija ima vse starejšo družbo, kar pomeni več upokojencev in manj delavcev.

Foto: Freepik

Če ne spodbudimo produktivnih sektorjev, kot so IKT ali zelena tehnologija, bomo ujeti v past: nizka rast, visoki davki in manj priložnosti za mlade. Za navadne ljudi to pomeni manjše plače na dolgi rok, dražje življenje in manj varnosti. Podjetja bodo manj zaposlovala, mladi pa bodo težje našli dobre službe v zasebnem sektorju.

A. H.

The post Pod površjem slovenskega gospodarstva brbota nevarni vulkan first appeared on Nova24TV.