
Meteorologi trdijo, da bo danes in jutri najhuje. Njihovim opozorilom ni mogoče oporekati, saj že drugi teden na lastni koži čutimo neznosno vročino, ki močno vpliva na počutje in delovanje vseh. Vse bolj se torej privajamo k režimu, ki bo prihodnja poletja spreminjal v eno samo pitje vode, iskanje sence in, če in ko je to mogoče, mirovanje.
Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da dolgotrajna obdobja vročine povzročajo izgubo delovne sposobnosti, padec produktivnosti ter motnje v zdravstvu, prometu, oskrbi z vodo in energetiki. Predvsem pa je ekstremna vročina velik javnozdravstveni problem, ki zadeva vse, čeprav ne vseh enako. Najbolj ogroženi so namreč kronični bolniki, otroci, nosečnice in starejši, pa tudi ljudje z duševnimi stiskami, socialno ogroženi in tisti, ki živijo ali delajo v pogojih, iz katerih se ne morejo umakniti.
Generalna skupščina OZN je med drugim že leta 2022 priznala pravico do čistega, zdravega in trajnostnega okolja kot človekovo pravico. Ta pravica pa mora veljati za vse, ne le za privilegirani del prebivalstva, ki lahko v najbolj vročih dneh ostaja doma ali se hladi v klimatiziranih prostorih. Na to je ta mesec večkrat opozorila tudi Sylvie Goulard, sopredsedujoča mednarodnemu svetovalnemu panelu za biodiverzitetne kredite, ki je dejala, da zaradi posledic vročine veliko bolj trpijo manj premožni, ki se v razbeljenih stanovanjih nikakor ne morejo ohladiti oziroma si v najbolj kritičnih urah ne morejo privoščiti počitka. Po njenem mnenju podnebna kriza še povečuje neenakost med ljudmi, hkrati pa odpira nov razredni boj, ker ekstremna vročina ne prizadene vseh enako, saj zaščita pred njo ni enako dostopna vsem.
Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.

2 hours ago
16











English (US)