Po smrti: Pepel v vesolje, diamant ali …

Zanje se odločajo predvsem versko neopredeljeni pokojniki in družine, ki iščejo drugačen način slovesa, je v pogovoru za N1 povedala Jasmina Babajić, direktorica velenjskega družinskega pogrebnega podjetja in zavoda Pogreb ni tabu.

“Na način pokopa ima še vedno največji vpliv veroizpoved. Muslimani se načeloma odločajo za klasičen pokop s krsto, tudi pravoslavci navadno izberejo klasične pogrebe, le izjemoma upepelitev. Katoliki se že odločajo za žare,” je dodala Babajić.

Pogreb

V Sloveniji poleg klasičnega pogreba s krsto in upepelitve poznamo še dve drugi obliki pogreba.

To sta pogreb z raztrosom in pogreb z izdelavo spominskega diamanta. Za ti dve obliki slovesa se po ocenah pogrebnice odloči le okoli odstotek pokojnikov oziroma njihovih družin.

Raztros

Raztros pepela lahko poteka na pokopališčih, kjer se pepel raztrosi na za to predvidenih območjih, ali pa izven njih. V vsakem primeru gre za birokratski zalogaj, saj je za vsak raztros treba pridobiti soglasje občine.

“Ob vložitvi vloge je treba predložiti cel kup dokumentacije. Med drugim seveda tudi dovoljenje lastnika parcele, kjer se bo pogreb izvedel,” je opisala Babajić.

Pogreba z raztrosom ne omogočajo vse občine. Zgodilo se je že, da občina, ki tak pogreb omogoča, ni izdala soglasja zanj, je povedala pogrebnica. “Navadno občine priglasijo željam svojcem. Enkrat pa smo imeli željo pokopa z raztrosom pepela na Blejskem jezeru, a občina tega ni dovolila.”

Pogosta lokacija raztrosa je morje, pokojniki se odločajo tudi za raztros v gorah ali na njim ljubem travniku, kjer so preživljali prosti čas. Pogrebi z raztrosom so pogosto tudi bolj intimni – predvsem pogreb na morju, saj je na barki prostora za največ 35 oseb.

“V Sloveniji svojci žare s posmrtnimi ostanki pokojnika ne smejo imeti doma. Diamant, ki zraste iz pepela pokojnika, pa ne velja več posmrtni ostanek. Svojci ga imajo lahko pri sebi, ga vgravirajo v uro, nakit, ali pa ga samo obdržijo v šatulji,” je pojasnila Babajić.

Njihovo pogrebno podjetje takšne načine “pokopa” omogoča od leta 2009. “V primerjavi s tradicionalnimi pogrebi spominski diamant predstavlja zelo osebno obliko žalovanja, spomina in veselja.

Zlasti v času vse večje mobilnosti v naši družbi in posledične oddaljenosti od družine je vzdrževanje groba lahko težavno. Diamantni pogreb je lepa in praktična alternativa, ki simbolizira mir in občutek neskončne povezanosti s pokojnikom.”

• Pogreb z raztrosom pepela na morju skupaj s pridobitvijo dovoljenj, najemom barke, upepelitvijo, prevozom in pogrebnikom navadno stane okoli 1.800 evrov. Cena je seveda odvisna od želj svojcev, izbire cvetja, programa pogreba, števila pevcev … “Če primerjamo s ceno klasičnega pogreba, je na dolgi rok cenejši, saj nimamo stroškov z vzdrževanjem groba. To je zagotovo prednost,” je povedala Babajić.

• Izdelava diamanta iz pokojnikovega pepela je nekoliko dražja. Na spletni strani podjetja Algordanza je navedeno, da je začetna cena izdelave 2.704 evrov brez DDV.

• Stroški klasičnih pogrebov s krsto se gibljejo od 1.600 do 2.400 evrov, žarni pogrebi pa navadno stanejo od 1.600 do 2.000 evrov, kažejo ceniki pogrebnih služb po državi.

Če bi si Slovenec zaželel pogreba v vesolju, bi bilo načeloma to mogoče, pravi Babajić. Najprej bi osebo kremirali, nato pa uredili prevoz žare v državo, ki dovoljuje takšen pogreb. “Možno je vse, če se uredi prevoz v tujino, kjer je mogoče izvesti želeni tip pogreba,” je povedala.

Iz tujine v zadnjih letih v Slovenijo prihaja tudi nov trend. Ljudje že pred svojo smrtjo organizirajo in plačajo svoj pogreb.

Za vnaprejšnjo organizacijo slovesa se navadno odločajo osebe, ki svojcev ne želijo obremenjevati z organizacijo in finančnim zalogajem, ki ga prinese pogreb. Na ta način svojcem tudi olajša sprejemanje odločitev glede pogreba.

“Ljudje se premalo pogovarjamo o smrti in pogrebih. A se je treba, saj je lažje, če svojci vedo, česa si je pokojnik želel,” je dodala pogrebnica.

• Še posebej težko je, če oseba nepričakovano umre v tujini.

Svojci se v tujini ne znajdejo. Ne poznajo jezika niti običajev. kaj storiti v takem primeru? najbolje je, da se povežejo s slovenskim konzulatom. Tam bodo dobili dovolj informacij in navodila za nadaljne postopke.

 “Pomembno pa je tudi, da si pred potovanjem oseba vedno uredi turistično zavarovanje. zavarovalnica bo vodila celoten postopek prevoza v Slovenijo. Nastale stroške v tem primeru poravna zavarovalnica. Za družino je to sicer zajeten finančni zalogaj.