Po podražitvi hrane mladi poslali jasno sporočilo državi: »Plačujemo s svojim zdravjem«

Na prvi pogled so videti kot običajni izdelki s trgovskih polic – lizika, brokoli, hamburger. A ko se fotografije, ki v zadnjih dneh krožijo po družbenih omrežjih, pogledajo pobližje, postane jasno, da ne gre za hrano, temveč za ostro družbeno sporočilo.

Hrana kot produkt z lažno etiketo

Kampanja »Cena zdravja mladih«, ki so jo pripravili mladi za mlade v sodelovanju z UNICEF Slovenija, opozarja na vpliv oglaševanja in dostopnosti hrane na prehranske izbire mladih. Mladi danes pogosto ne plačujejo z denarjem, temveč s svojim zdravjem. Vizualni materiali kampanje prikazujejo »izdelke«, opremljene z etiketami, ki razkrivajo sistemske težave:

• »Ker smo zavajani pri prehranskih izbirah«
• »Ker nimamo dostopa do zdrave hrane«
• »Ker nimamo znanja o oglaševanju hrane«

Gre za direkten udarec v srce problema, agresivno oglaševanje nezdrave hrane, pomanjkanje regulacije in neenak dostop do kakovostnih prehranskih možnosti.

Hrana ni več samoumevna izbira

Podražitve osnovnih živil vse bolj spreminjajo nakupovalne navade slovenskih gospodinjstev. Hrana, ki je bila še pred desetletjem samoumeven del vsakdanjega življenja, danes postaja strošek, ki ga je treba natančno načrtovati. Kupci vse pogosteje primerjajo cene, posegajo po cenejših alternativah ali pa se določenim izdelkom povsem odpovedujejo. Občutek, da je v vrečki vedno manj, na blagajni pa znesek vedno višji, postaja nova realnost.

Posebej zaskrbljujoče je, da so se najbolj podražila prav osnovna živila, kot so krompir, sadje, zelenjava in mlečni izdelki, ki predstavljajo temelj uravnotežene prehrane. To pomeni, da rast cen ne vpliva le na življenjski standard, temveč tudi na kakovost prehrane, zlasti pri gospodinjstvih z nižjimi dohodki, mladih in starejših.

Fotografija je simbolična Vir: Canva

Hrana kot sistemski problem, ne osebna izbira

Toda problem, na katerega opozarja kampanja »Cena zdravja mladih«, ni izoliran pojav ali zgolj vprašanje prehranskih navad. Gre za posledico širšega gospodarskega okolja, v katerem se cene hrane v Sloveniji dvigujejo hitreje kot kjerkoli drugje v Evropski uniji, realna vrednost plač pa hkrati pada. Podatki Eurostata in OECD kažejo, da Slovenija pri rasti cen hrane močno presega evropsko povprečje, kar pomeni, da mladi in družine niso ujeti le v past oglaševanja, temveč tudi v sistem, kjer osnovna, zdrava hrana postaja vse manj dostopna. Ko se osnovna živila dražijo hitreje od dohodkov, izbira med kakovostjo in ceno ni več stvar preference, ampak nuje.

Mladi ne plačujejo s svojim zdravjem zato, ker bi se zavestno odločali za slabše izbire, temveč zato, ker jim sistem to izbiro zožuje. Visoki davki, prispevki in stroški dela se prek celotne prehranske verige prelijejo v višje cene, država pa ob vsaki podražitvi pobere še več DDV. Posledica je okolje, v katerem je nezdrava, močno oglaševana hrana pogosto cenejša in dostopnejša od kakovostnih alternativ. Kampanja zato ne opozarja le na prehrano, temveč na širšo družbeno realnost: ko se ekonomski pritisk povečuje, zdravje postane valuta, s katero najprej in najdražje plačajo mladi.

Food Inflation (%)

Türkiye