Po obilnem dežju rastejo gobe. Kdaj se splača v gozd po jurčke in lisičke?

Obilnejši septembrski dež lahko v slovenskih gozdovih precej spremeni razmere za rast gob. Vlažna tla, nekoliko nižje temperature in dovolj toplote v zemlji so kombinacija, ki lahko v naslednjih dneh spodbudi novo rast. To pa ne pomeni, da bodo jurčki in druge priljubljene gobe množično pognali že nekaj ur po dežju.

Za gobarje je zato najpomembnejše vprašanje precej praktično: kdaj po močnejšem dežju se je najbolje odpraviti v gozd? Enotnega odgovora ni, saj se posamezne vrste odzivajo različno, pomembni pa so tudi temperatura, nadmorska višina, vrsta gozda in količina vlage, ki je bila v tleh že pred padavinami..

Sam dež še ni dovolj

Gobe potrebujejo vlago, vendar en sam deževen dan še ne pomeni avtomatično polne košare.

Za razvoj trosnjakov, torej dela gobe, ki ga nabiramo, je pomembna predvsem vlaga v tleh. Gozd pri tem deluje kot nekakšen naravni rezervoar. Krošnje, mah, listje in gozdna tla zadržujejo del padavin, zato se vlaga ne izgubi tako hitro kot na odprtem prostoru.

Če je bilo pred dežjem daljše sušno obdobje, lahko tla najprej potrebujejo nekaj časa, da se dobro navlažijo. Drugače je, če je bila zemlja že vlažna in pride še nova pošiljka dežja. Takrat se lahko razmere za rast izboljšajo precej hitreje.

Zato dva kraja, oddaljena le nekaj deset kilometrov, po istem vremenskem prehodu ne bosta nujno imela enake gobarske sezone.

Lisičke in jurčki, Foto: Vse za moj dan

Koliko dni po dežju je vredno počakati?

Pri gobah se pogosto omenja nekajdnevno obdobje po obilnejšem dežju, vendar tega ni mogoče spremeniti v preprosto pravilo, npr. “peti dan po dežju pojdite po jurčke“.

Razvoj je odvisen od vrste gobe in razmer v tleh. Če so tla dovolj topla in vlažna, se lahko prvi opaznejši rezultati pokažejo v nekaj dneh, pri drugih razmerah pa šele pozneje.

Za gobarja je zato bolj koristno spremljati zaporedje vremena kot samo datum dežja.

Če obilnemu dežju sledijo razmeroma topli dnevi in noči brez izrazitega mraza, so možnosti praviloma boljše. Če pa po padavinah hitro nastopi daljše hladno ali vetrovno obdobje, se lahko razvoj upočasni.

Septembra je prednost prav v tem, da so gozdna tla po poletju še razmeroma topla, noči pa že prinašajo več vlage.

PREBERI TUDI > Zdolska gobova juha, kot bi jo pripravil “slovenski Jamie Oliver” Ivan Ivačič

Jurčki ne rastejo povsod hkrati

Tudi ob dobrih razmerah se gobarska sezona po Sloveniji ne začne povsod isti dan.

Pomembni so nadmorska višina, lega, sestava gozda in lokalne padavine. Na enem območju je lahko gozd že dobro namočen, nekaj kilometrov stran pa je padlo bistveno manj dežja.

Zato imajo izkušeni gobarji pogosto več različnih terenov. Če na enem mestu ni ničesar, to še ne pomeni, da je enako v vseh okoliških gozdovih.

Posebej po nevihtah so razlike lahko velike, saj so padavine pogosto zelo neenakomerno razporejene.