Po novem zakonu varnostniki v trgovinah ne smejo zadržati tatov do prihoda policije

Spremembe zakonodaje, znane kot t. i. Šutarjev zakon, so bistveno spremenile prakso v slovenskih trgovinah. Po novem varnostniki ne smejo več zadržati osebe, ki jo ujamejo pri tatvini, do prihoda policije, če dejanje ne dosega praga kaznivega dejanja, temveč gre za prekršek.

To pomeni, da lahko varnostnik osebo identificira in opravi osnovne postopke, ne sme pa je zadrževati, če ta ne uporablja sile ali ne ovira postopka. Oseba lahko tako zapusti trgovino še pred prihodom policije.

Namen zakona in nepričakovane posledice

Zakon je bil sprejet z namenom poenostavitve obravnave manjših tatvin in razbremenitve kazenskega sistema, hkrati pa tudi v kontekstu iskanja drugačnih rešitev romske problematike. A prav v delu, ki zadeva pooblastila varnostnikov, je zakon po mnenju mnogih situacijo postavil na glavo.

V praksi se pojavljajo resni pomisleki:

• Kako bodo policisti ugotavljali, kaj je bilo dejansko odtujeno, če osumljenec do njihovega prihoda zapusti kraj?
• Kako zagotoviti zanesljivo dokazovanje, če varnostnik nima več možnosti zadržanja?
• Kdaj točno mora varnostnik osebo izpustiti in kje je meja zakonitega ravnanja?

Oteženo dokazovanje in pravna negotovost

Prav ta del zakonodaje – kar je bilo izpostavljeno tudi v izvornih razpravah (»del, označen z rdečo«) – povzroča največ nejasnosti. Varnostniki se lahko znajdejo v položaju, ko:

• ne vedo, ali smejo osebo še zadržati ali ne,
• tvegajo prekoračitev pooblastil,
• ali pa morajo gledati, kako domnevni storilec preprosto odide.

Posledica tega je lahko oteženo dokazovanje prekrškov, več administrativnega dela za policijo in občutek, da sistem v praksi ne deluje tako, kot je bil zamišljen.

Odgovori, ki jih še ni

Čeprav je namen zakona jasen, se odpira vprašanje, ali so bile posledice v praksi dovolj premišljene. Trgovci, varnostniki in tudi del javnosti zdaj čakajo na jasnejša navodila, ki bi razmejila odgovornost in preprečila pravno negotovost na terenu.