Po menjavi oblasti medijska scena še vedno nedotaknjena: Kdaj bo RTV Slovenija dočakala resne spremembe?

Po zamenjavi oblasti marca se na področju medijev ni zgodilo nič bistvenega, pravzaprav še huje je, pravijo v Resnici. V daljšem zapisu so opozorili na politično propagando, dvojna merila in nedotakljivost javne radiotelevizije. Ob tem so ponovno napovedali zakon o odpravi RTV-prispevka in poudarili, da bo treba ukrepati tudi glede financiranja medijev z državnim denarjem.

Medtem ko so se v nekaterih državah po političnih spremembah lotili reorganizacije medijskega prostora, v Sloveniji na tem področju ni bilo bistvenih premikov. Na to opozarjajo v stranki Resnica, kjer menijo, da je RTV Slovenija postala nedotakljiva institucija, ki se ji kljub številnim očitkom o politični pristranskosti nihče ne upa odločno zoperstaviti.

Preberite tudi: Koliko vam prinaša razvojni zakon? Preverite s kalkulatorjem

V svojem zapisu so izpostavili primer Madžarske in Srbije, kjer naj bi zmagovalci po zamenjavi oblasti pristopili k temeljiti reorganizaciji režimskih medijev, vključno z nacionalnimi radiotelevizijami. Kot poudarjajo, je v Srbiji do nekaterih potez prišlo že v prvih dneh po volitvah, še pred formalnim prevzemom oblasti. “Tudi pri nas se je marca zamenjala oblast. O reorganizaciji pa ne duha ne sluha,” so zapisali v Resnici in dodali da je zadeva v Sloveniji še hujša. Namesto nujnih sprememb se mediji obnašajo kot nedotakljivi bogovi in še naprej izvajajo propagando globoke države.

RTV Slovenija in vprašanje medijske odgovornosti

V Resnici posebej izpostavljajo javno radiotelevizijo in opozarjajo, da bi morala biti predmet resne reforme. Nesprejemljivo je, da se medijev ne sme odločno kritizirati, ne da bi posameznik zaradi tega tvegal prijavo na Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK). “Ne smeš jim odločno odgovarjati, ne smeš jih kritizirati, ker dobiš prijavo zaradi tega na KPK, da gre za kršitev integritete.”

Takšno ravnanje primerjajo s časom nekdanjega komunističnega režima, ko je bil poznan verbalni delikt, in poudarjajo, da se pri tem prezre ustavno zagotovljena pravica do svobode političnega izražanja. Pri tem se odpira tudi vprašanje, ali je mogoče javno radiotelevizijo, ki jo financirajo vsi državljani, pustiti brez učinkovitega nadzora in odgovornosti. Če RTV Slovenija ne izpolnjuje svojega poslanstva nepristranskega obveščanja, so potrebni konkretni ukrepi, ne zgolj občasne politične kritike.

Stevanović kot tarča medijskih napadov

Resnica v zapisu izpostavlja tudi obravnavo stranke in njenega predsednika Zorana Stevanovića, ki je bila v zadnjih šestih mesecih pogosta tarča medijskih napadov. Kot primer navajajo dogajanje prejšnji teden, ko so iz govora pred približno stotimi ljudmi mediji ustvarili afero. Zvočni posnetki so bili predstavljeni kot nekaj tajnega in ekskluzivnega, čeprav je bil dogodek povsem javen, udeleženci pa so ga fotografirali in snemali.

Kranj.

Preusmerjanje pozornosti

V Resnici menijo, da je bil namen takšnega poročanja predvsem preusmerjanje pozornosti od drugih vprašanj, med drugim od informacij o porabi javnega denarja za promocijsko vožnjo po drugem tiru. Spomnimo namreč, da sta Robert Golob in Alenka Bratušek za predvolilno promocijsko vožnjo z vlakom po drugem tiru, za katero naj ne bi imela dovoljenja, porabila več kot 700.000 evrov javnega denarja. Te navedbe zahtevajo ustrezno pojasnilo in preverjanje, saj gre za vprašanje porabe denarja davkoplačevalcev. “Pa to je samo kaplja v morje v številu (pravih) afer. In so morali takoj preusmeriti”, so izpostavili.

Draga predvolilna burleska z naslovom Peljemo se mi po drugem tiru, vključno z banalnim fotografiranjem Goloba in Bratuškove na lesenih stopnicah, prislonjenih ob vagon, v tem poročilu ni zabeležena. Tudi tega političnega spektakla se bo zato treba v prihodnje lotiti temeljito – do zadnje decimalke. (Foto: STA)

Resnica ob tem izpostavlja, da Stevanović v političnem prostoru postaja strelovod. Po njihovem mnenju takšna situacija ustreza tako levemu kot desnemu političnemu polu, saj se pozornost usmerja drugam, medtem ko se širša vprašanja politične odgovornosti ne odpirajo v zadostni meri. “Pa da se razumemo, obema poloma to paše, da je Stevanović strelovod. “Levem” za preusmerjanje pozornosti, ker imajo s tem sploh kakšno vsebino in za javni linč, ker mislijo, da je to ključ, da se vrnejo na oblast. “Desni” pol pa ima s tem mir, saj se napada nekoga drugega.”

Odprava RTV-prispevka in nadzor nad državnim denarjem

Ob tem so napovedali, da bodo nadaljevali svoj boj za zakon o odpravi RTV-prispevka, ki naj bi bil kmalu na dnevnem redu in opozorili, da financiranje medijev ni omejeno zgolj na obvezni prispevek za javno radiotelevizijo. Tudi komercialni mediji naj bi prejemali znatna sredstva od gospodarskih družb v državni lasti, med katerimi izpostavljajo Telekom Slovenije, GEN-I in DARS. “In na te transferje bomo posebej pozorni,” so napovedali.

Vprašanje financiranja medijev z javnim denarjem je zato treba odpreti širše. Če se od državljanov pričakuje, da bodo financirali javno radiotelevizijo, mora ta delovati odgovorno, pregledno in v javnem interesu. Enako pa mora veljati za državna podjetja, ki z oglaševalskimi in drugimi poslovnimi sredstvi razpolagajo z denarjem, ki je posredno ali neposredno povezan z državljani. Ob vse glasnejših očitkih o politični pristranskosti medijev se poraja vprašanje ali bo Slovenija končno pristopila k resni reformi medijskega prostora. V Resnici menijo, da zgolj opozarjanje ne bo dovolj in da bo treba sprejeti konkretne ukrepe.

Sara Kovač