Po dvaindvajsetih letih nov krovni zakon o kulturi

Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo, na kratko ZUJIK že dvaindvajset let ni bil temeljito posodobljen. Ministrstvo za kulturo je pred časom v javno obravnavo poslalo predlog spremembe tega zakona in napovedalo, da je predlagana sprememba najobsežnejša v dvajsetih letih. Hkrati je julija letos državni zbor sprejel prenovljeni Nacionalni kulturni program za osemletno obdobje. 

Pričakovanja zainteresirane javnosti so visoka, z vseh strani je slišati, da si želijo, da kultura dobi nov, svež normativni okvir, ki bo usklajen z nacionalnim programom. Spremembe zakona so že obravnavala nekatera najpomembnejša posvetovalna in strokovna telesa, kot je Nacionalni svet za kulturo in delovne skupine za trajni dialog z akterji kulturnega delovanja. 

S predlaganimi spremembami se bodo samozaposleni v kulturi po novem imenovali samostojni delavci v kulturi. Pri vprašanju karierne dinamike se je v javni debati izpostavilo problematiko izkazovanja prekarnega dela, ki bi se moralo upoštevati pri razvrščanju v razrede. Pri samozaposlenih se namreč uvajata drsni cenzus ter karierna dinamika z višjimi prispevki pri napredovanju v karierne razrede. Obstajali bodo štirje razredi glede višine plačila prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, ta se bo določala na podlagi kriterijev iz uredbe, v končni fazi pa bo to vplivalo tudi na višino pokojnine. 

Kulturniki so poudarili, da je dokazovanje dela za starejše še posebej zahtevno zaradi pomanjkanja ustrezne dokumentacije, zato predlagajo, da naj se razširi nabor dokazil. V javni debati o zakonu v Kinu Šiška so sodelujoči izpostavili, da je položaj samozaposlenih v času upokojevanja posebej občutljiv in izrazili potrebo po temeljnem dvigu prispevkov glede na karierni razred za izboljšanje socialne varnosti v obdobju upokojitve. Predlagali so tudi, da bi se razvoj sistema usmeril tako, da bi uspešnejši samozaposleni aktivneje upravljali svoje socialne pravice in doplačevali prispevke glede na dohodek, ki presega cenzus. Trenutni cenzus naj bi bil prenizek, zato bi ga lahko prilagodili z možnostjo izvzema določenih prihodkov. 

Glede ureditve zdravja samozaposlenih zakon predvideva poškodbe pri delu in obvezne zdravniške preglede. Ministrstvo bo krilo stroške zdravstvenega pregleda ob začetku statusa in njegovem podaljševanju. Že omenjeno omizje v Kinu Šiška je predlagalo, da bi ureditev zajela tudi kratkotrajne odsotnosti s predvidenimi nadomestili od tretjega dne odsotnosti dalje. Zakon sicer določa mirovanje statusa v primerih, kot so materinstvo in daljše bolezni. Načrtovana novost je še, da bo država nadomestilo za bolniško odsotnost, daljšo od 30 dni, krila ne le enkrat, temveč štirikrat letno.

Ministrstvo je na področju javnih zavodov predvidelo, da bi se spremenila časovnica sofinanciranja z dosedanjega enega leta na dve, kar bi omogočilo lažje načrtovanje tudi v povezavi s tem, da se državni proračun sprejema na dve leti. Pogodbe se bodo prilagajale inflaciji, uveden pa bo tudi postopek obveščanja pred izdajo odločb o sofinanciranju. Za lažje delovanje nevladnih organizacij s statusom društva v javnem interesu pa bo ključno spremembo doživel rok pri brezplačni uporabi javne infrastrukture, kar bo s sedanjih pet podaljšano na deset let.

Pri javni infrastrukturi je sprememba pri že določenem plačilnem deležu za umetnost, ki se v praksi ni izvajal. Zapovedano bo, da naložba brez tega deleža ne bo možna. Investitor ga bo moral vključiti v projektno dokumentacijo in o tem obvestiti ministrstvo. 

Nevladne organizacije v kulturi so po novem jasno definirane, vzpostavlja se pravna podlaga za kritje stroškov uporabe prostorov. Možna bo prilagoditev pogodb pri visoki inflaciji ter izjasnitev o odločitvah strokovnih komisij pred izdajo odločb o sofinanciranju. 

V zakonu bo natančneje opredeljen tudi javni interes za kulturo, s poudarkom na dostopnosti in skladnem regionalnem razvoju ter kulturo kot javnim dobrom. Uvajajo se nova področja, kot so trans-disciplinarno področje, kulturo-umetnostna vzgoja in podporni projekti. Natančneje se opredeljuje še Nacionalni program za kulturo in vloga Nacionalnega sveta za kulturo. 

ZUJIK tako spreminja kar 55 členov in dodaja pet novih. Želja predlagateljev je predvsem izboljšati pravni okvir za delovanje javnih zavodov, skladov in agencij ter nevladnih organizacij in modernizirati ureditev socialne varnosti za samozaposlene v kulturi in zaposlene v javnih zavodih. Sredstva za finančne posledice zakona so po besedah ministrice za kulturo zagotovljena v proračunih za leti 2025 in 2026.

Simon Smole