Po 60. letu se prebava upočasni zaradi ene navade, ki jo imamo vsi

Veliko ljudi po 60. letu opazi spremembo, ki ni vedno povezana z boleznijo, a zna precej vplivati na počutje. Trebuh je pogosteje napet, odvajanje ni več tako redno, po obroku pa se pojavi občutek teže, ki ga prej niso poznali. Marsikdo krivdo pripiše letom, čeprav je slika običajno bolj zapletena. S staranjem se prebavila res lahko nekoliko upočasnijo, vendar strokovni viri pri težavah z zaprtjem in počasnejšim odvajanjem pogosto izpostavljajo predvsem življenjske navade: premalo gibanja, premalo tekočine, premalo vlaknin in odlašanje z odhodom na stranišče.

Med vsemi temi dejavniki je ena navada posebej pogosta in skoraj univerzalna: dolgotrajno sedenje. Prav ta tih spremljevalec sodobnega dneva pogosto neopazno zavira prebavo. Človek sedi pri zajtrku, sedi v avtu, sedi ob televiziji, sedi med branjem in počitkom. Sčasoma telo dobi manj naravne spodbude za gibanje črevesja, zato je prebava počasnejša, blato pa pogosto trše. Redna telesna dejavnost po podatkih strokovnih ustanov pomaga skrajšati čas prehoda skozi debelo črevo in podpira bolj redno odvajanje.

Starejša ženska zajtrkuje

Navada, ki se zdi povsem običajna

Sedenje samo po sebi ni težava, dokler ne postane prevladujoč način dneva. Prav to se po upokojitvi ali v zrelejšem obdobju življenja dogaja pogosteje. Dnevni ritem se umiri, opravkov zunaj doma je manj, telo pa dobi manj spontanih gibov, kot jih je imelo nekoč. Prebava takšno spremembo hitro zazna.

Premalo gibanja pomeni manj spodbude za črevesje

Črevesje deluje v ritmu celotnega telesa. Če se človek giblje manj, je manj spodbud tudi za naravno pomikanje vsebine skozi prebavila. Strokovnjaki iz Velike Britanije navajajo, da redna telesna dejavnost sodi med temeljne ukrepe pri preprečevanju in lajšanju zaprtja. Ne gre nujno za intenzivno vadbo. Že vsakodnevna hoja, lahke vaje ali več kratkih sprehodov čez dan lahko naredijo opazno razliko.

Telo po 60. letu težje odpusti slabe rutine

Kar je pri štiridesetih telo še nekako kompenziralo, po 60. letu pogosto pride bolj do izraza. National Institute on Aging opozarja, da so pri starejših odraslih zaprtje in podobne prebavne težave pogostejše, pri čemer imajo pomembno vlogo prehrana, premalo tekočine, manj gibanja in nekatera zdravila. Zato ni smiselno vsega pripisati starosti. Pogosto gre za seštevek navad, ki jih je mogoče izboljšati.

Zakaj prebava postane počasnejša, kot bi si želeli?

Počasna prebava ni le neprijeten občutek. Vpliva lahko na apetit, razpoloženje, kakovost spanja in občutek lahkotnosti čez dan. Pogosto nastane začaran krog: človek se zaradi napihnjenosti giblje še manj, pije premalo, poje premalo vlaknin in težava se vleče iz dneva v dan.

Brez dovolj tekočine in vlaknin je učinek še slabši

Strokovni viri poudarjajo, da vlaknine potrebujejo tudi dovolj tekočine, sicer njihov učinek ni optimalen. Voda in druge tekočine pomagajo, da je blato mehkejše in lažje prehodno, vlaknine pa povečajo volumen in podprejo redno odvajanje. Oba ukrepa delujeta najbolje skupaj, ne vsak zase. Ob tem velja priporočilo, da se količina vlaknin povečuje postopoma, saj lahko prehiter preskok povzroči napenjanje in nelagodje.

Odlašanje z odhodom na stranišče ni nedolžno

Še ena razširjena navada je ignoriranje signalov, ki vam jih pošilja telo. Na Mayo Clinic med življenjskimi vzroki za zaprtje izrecno navajajo tudi zadrževanje, torej neodzivanje na potrebo po odvajanju blata. Takšna rutina lahko sčasoma oslabi naravni ritem. Telo se manj zanesljivo oglasi, človek pa dobi občutek, da je prebava še bolj lena.

Kaj pomaga že v nekaj dneh?

Dobra novica je, da prebava pogosto dobro odgovori na preproste in dosledne spremembe. Ne potrebuje vedno posebnih pripravkov ali strogih režimov, temveč boljši dnevni ritem.

Manj sedenja, več kratkih premikov

Eden najboljših začetkov je, da dolga obdobja sedenja razbijete na manjše enote. Vstanite večkrat na dan, naredite nekaj korakov po stanovanju, pojdite na kratek sprehod po kosilu in ohranite reden jutranji ali popoldanski tempo hoje. Takšne poteze so preproste, a imajo lahko večji učinek kot občasna velika odločitev, ki je nato ne ponovimo.

Preprost jutranji red pogosto naredi največ

Pomaga tudi reden čas za zajtrk, dovolj tekočine in nekaj miru po obroku, brez hitenja. Nacionalni inštitut za sladkorno bolezen ter prebavne in ledvične bolezni, ki je del Nacionalnega inštituta za zdravje Združenih držav Amerike, tako priporoča tudi poskus rednega odvajanja ob podobnem času vsak dan. Črevesje ima rado ponovljivost. Telo se lažje odzove, če mu damo jasen signal in priložnost, da vzpostavi svoj ritem.

Počasnejša prebava po 60. letu torej ni nujno nekaj, s čimer se je treba preprosto sprijazniti. Pogosto jo poslabša navada, ki je tako običajna, da je sploh ne opazimo: dolgotrajno sedenje. Skupaj s premalo tekočine, premalo vlaknin in odlašanjem z odhodom na stranišče ustvari razmere, v katerih se telo težje znajde. Prav zato največ štejejo majhni, vsakodnevni popravki. Če pa se pojavijo kri v blatu, stalne bolečine v trebuhu, hujšanje brez razloga ali dolgotrajne težave, strokovni viri svetujejo pregled pri zdravniku.

Zakaj se nekateri zvečer počutijo brez energije, čeprav niso nič delali

Strokovnjaki pravijo, da je temu pomembno vsak dan nameniti 10 minuti

Majhna jutranja navada, ki jo imajo mnogi ljudje po 70. letu

Objava Po 60. letu se prebava upočasni zaradi ene navade, ki jo imamo vsi se je pojavila na Vse za moj dan.