Po 40 letih Levstikove poti završalo: katera trasa je sploh prava?

Ste tudi vi že kdaj prehodili Levstikovo pot od Litije do Čateža? Pot, ki že štiri desetletja povezuje pohodnike iz vse Slovenije, je za mnoge postala lepa tradicija. A letošnji jubilejni pohod je poleg prijetnih spominov znova odprl vprašanje, o katerem se domačini in pohodniki očitno še vedno ne strinjajo. Je prava severna ali južna trasa?

LITIJA – Po jubilejnem 40. popotovanju po Levstikovi poti so se na družbenih omrežjih pojavile razprave, da naj bi bila severna trasa edina prava, južno pa naj bi si organizatorji izmislili. Na takšne navedbe se je 9. novembra odzval Zavod Levstikova pot, ki poudarja, da sta obe trasi enakovredni. Ob tem so opozorili tudi na izjave posameznikov, zaposlenih na Občini Litija, in predstavili manj znane dogodke iz zgodovine priljubljenega pohoda.

Ste vedeli, da je prvi pohod potekal po današnji južni trasi?

Zgodba organiziranih popotovanj se je začela leta 1987, ko so v zavodu Levstikova pot pripravili prvi množični pohod od Litije do Čateža. Udeležilo se ga je 397 pohodnikov, ki so hodili po tedanji planinski poti skozi Šmartno pri Litiji, Malo Kostrevnico, Libergo, Presko nad Kostrevnico, Ježni Vrh, Poljane pri Primskovem, Sevno, Zagrič in Razbore. To je območje današnje južne trase, kar je še posebej zanimivo ob današnjih razpravah o tem, katera pot naj bi bila prvotna. Po prvem pohodu je so začeli sodelovati z literarnim zgodovinarjem prof. dr. Matjažem Kmeclom, s katerim sta raziskovala povezave med Levstikovim potopisom in kraji, po katerih vodi pohod.

Zakaj so pohodnikom omogočili izbiro med dvema potema?

Ko je prireditev postajala vse bolj obiskana, je bilo treba poskrbeti za varnost velikega števila udeležencev. Organizatorji pojasnjujejo, da so leta 2003 prav zaradi gneče in lažjega dostopa reševalnih služb uvedli severno in južno traso, ki se razcepita v Preski nad Kostrevnico. A sprememba ni bila vsem po godu. Po navedbah zavoda naj bi posamezniki pred pohodom celo odstranjevali in obračali smerne oznake južne trase, zaradi česar so se nekateri pohodniki izgubili. Posredovati naj bi morala tudi policija. Kljub začetnim nesoglasjem sta se obe poti skozi leta uveljavili in danes predstavljata del istega tradicionalnega popotovanja.

Razprava je dobila dodatno težo, ker naj bi stališče o edini pravi trasi po navedbah zavoda javno izražali tudi posamezniki, zaposleni na Občini Litija. Organizatorje zato zanima, ali gre zgolj za njihova osebna prepričanja ali tudi za uradno stališče občinske uprave. Ob tem poudarjajo, da imajo vsi pravico do svojega mnenja, vendar bi moralo biti jasno, kdaj nekdo govori v svojem imenu in kdaj zastopa občino. Zavod kljub nesoglasjem izpostavlja dosedanje sodelovanje z občino in domačini, ki si ga želi ohraniti tudi v prihodnje. Uradni odziv Občine Litija v njihovem pojasnilu ni predstavljen.

Fran Levstik ni napisal pohodniškega vodnika

Ob razpravah o pravi poti organizatorji opozarjajo še na zanimivo podrobnost. Fran Levstik je svoje znamenito delo Popotovanje iz Litije do Čateža objavil leta 1858, vendar njegov namen ni bil določiti trase, po kateri bi skoraj 170 let pozneje hodili pohodniki. Potopis je uporabil predvsem za razmišljanje o slovenskem jeziku, književnosti in življenju slovenskega človeka. Čeprav je opisoval kraje in srečanja na poti, iz njegovega dela ni mogoče z gotovostjo ugotoviti vsakega koraka, ki ga je prehodil. Zato organizatorji menijo, da današnje razprave o edini pravilni trasi pogosto zgrešijo bistvo njegovega literarnega sporočila.

Levstikova pot je skozi desetletja postala mnogo več kot zgolj pohod med Litijo in Čatežem. Ob obeh trasah pohodnike pričakajo domačini, postavljena so Levstikova počivala in več kot 80 informacijskih tabel z odlomki iz potopisa. Letošnja novost sta bili tudi dve ciljni kontrolni točki, na severni trasi pri domačiji Pr’ Resn’kovi kašči v Moravčah in na južni Pod Rudijevim kozolcem v Sevnem. Organizatorji poudarjajo, da s tem niso spremenili cilja popotovanja, ki ostaja Čatež. Njihovo sporočilo pohodnikom je, naj si vsak izbere pot, ki mu je ljubša, ter uživa v naravi, srečevanju znancev in gostoljubju domačinov. Kot so zapisali ob koncu svojega pojasnila: »Levstikova pot je samo ena. Severna in južna trasa je ne delita, temveč bogatita.«

Vir: Zavod Levstikova pot, javna objava Rudija Bregarja, RTV Slo

Napisal: K. J.

<p>The post Po 40 letih Levstikove poti završalo: katera trasa je sploh prava? first appeared on NaDlani.si.</p>