Plošča v spomin na borko za svobodo

V nedeljo, na mednarodni dan žena, so se v Štandrežu poklonili borki za svobodo - Vilmi Braini - Brajnik. Šlo je za prisrčen dogodek ob odkritju spominske plošče, ki so jo v spomin na partizanko, taboriščnico in priznano družbeno-politično delavko postavili na stavbo med Ulico San Michele in spomenikom NOB, kjer je nazadnje stanovala.

Uvodoma je navzoče nagovoril arhitekt Jože Cej, ki je bil skupaj z arhitektom Diegom Kuzminom pobudnik postavitve obeležja. Kot je pojasnil, je do te odločitve prišlo potem, ko je propadla prvotna namera, da bi z zbranim denarjem obnovili napis iz marca 1946 na bližnji hiši, ki je mednarodni razmejitveni komisiji pojasnjeval, da v teh krajih živimo Slovenci. Po posvetovanju z nekaterimi Štandrežci je padla odločitev, da priljubljeni Vilmi postavijo kamnito ploščo na steni hiše zraven spomenika NOB. Za namestitev so prejeli dovoljenje lastnikov objekta.

Vedno angažirana

Cej je orisal lik pokojne Vilme. Med vojno je bila vpeta v partizansko gibanje, doživela je deportacijo v nemško koncentracijsko taborišče Bergen Belsen, po vojni pa je bila stalno vključena v družbeno-politično življenje rojstnega kraja in nasploh goriške občine, kjer je bila več let tudi izvoljena svetnica. Bila je tudi stalna članica štandreške sekcije ANPI-VZPI, v zadnjih letih tudi njena predsednica. Ker je živela zraven spomenika, je prevzela skrb za njegovo negovanje. Cej se je dotaknil tudi mednarodnih dogodkov, ki smo jim priča v zadnjih tednih. »Svet doživlja turobne čase,« je opozoril govornik in dodal, da se uveljavlja načelo močnejšega v smislu »mors tua, vita mea«. Pa tudi na lokalni ravni stvari niso idealne, je izpostavil. Po eni strani, je dejal, opevamo uspehe GO! 2025, po drugi strani pa Občina Gorica iz seznama častnih občanov ni odstranila Benita Mussolinija, ki je našim krajem povzročil veliko gorja. Zoperstavili so se mu antifašisti, med katerimi je bila tudi Vilma Brajnik. Na koncu je Cej povedal, da zbrani denar ni zadostoval za izdelavo spominske plošče; ob tem se je zahvalil Kuzminu, ki je iz svojega žepa kril razliko.

Pred mikrofon je stopil tudi sam Kuzmin, ki je v italijanščini posredoval podatke o pobudi in dvojezični plošči. Tudi Vilmin priimek je napisan v izvirni in poitalijančeni obliki - Brajnik in Braini. Ploščo krasi fotografija mlade Vilme, ki se je komaj 15-letna vključila v osvobodilno gibanje in je bila po aretaciji odpeljana v Nemčijo. Pod imenom sta vklesana datuma rojstva in smrti (1928-2017) in partizanski grb s Triglavom in oznako OF. Na spodnji strani je ob datumu odkritja še navedeno, da je ploščo postavil Neformalni odbor za narodna obeležja leta 1945.

Oglasila se je tudi goriška predsednica ANPI-VZPI Anna Di Giannantonio, ki je čestitala pobudnikom za postavitev plošče nekdanji partizanki in deportiranki, kisi je prizadevala tudi za ohranjanje spomina na krute dogodke iz prejšnjega stoletja. Ploščo sta odkrila Vilmina sin in vnuk Sandro in David Corva.