Pljučnica: simptomi, vzroki, zdravljenje in preprečevanje

3 hours ago 23

ARTICLE AD

Pljučnica ni le »običajen prehlad«, ampak resna okužba dihal, ki lahko prizadene vsakogar, ne glede na starost. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) navaja, da je pljučnica še vedno eden glavnih vzrokov smrti pri otrocih do 5. leta starosti in pomemben razlog hospitalizacij pri starejših odraslih. Posebno nevarna je pri kroničnih bolnikih, saj dodatno obremeni srce, pljuča in imunski sistem.

Čeprav jo večina ljudi povezuje s kašljem in vročino, je pljučnica veliko bolj kompleksna bolezen. Lahko nastopi nenadoma in v nekaj urah močno oslabi bolnika, pri drugih pa se razvija počasi, z blagimi simptomi, ki jih bolnik sprva spregleda. Prav zato je zgodnje prepoznavanje bolezni ključno za uspešno zdravljenje.

Kaj je pljučnica?

Pljučnica je akutno vnetje pljučnega tkiva. V pljučih imamo milijone drobnih zračnih mešičkov (alveolov), katerih naloga je izmenjava kisika in ogljikovega dioksida. Pri pljučnici se ti mešički napolnijo s tekočino, sluzjo ali gnojem, kar preprečuje normalno dihanje.

Najpogostejši povzročitelji so bakterije, virusi in redkeje glivice. Bolezen pa lahko sproži tudi vdih tujih snovi (aspiracija) ali celo zaplet po hudi gripi. Glede na potek bolezni ločimo akutno pljučnico (ki nastopi hitro) in kronično pljučnico, ki se razvija počasi, običajno zaradi ponavljajočih se okužb ali neustreznega zdravljenja.

Vrste pljučnice

Pljučnico lahko razdelimo glede na povzročitelja, potek in okoliščine nastanka:

Bakterijska pljučnica
- Najpogostejši povzročitelj je Streptococcus pneumoniae.
- Pojavi se nenadno, z visoko vročino, mrzlico in produktivnim kašljem.
- Poteka lahko blago, a pogosto zahteva antibiotike in v hujših primerih bolnišnično zdravljenje.
Virusna pljučnica
- Povzročajo jo virusi gripe, RSV, adenovirusi, parainfluenca in koronavirusi.
- Simptomi so podobni prehladu, vendar se hitro stopnjujejo: kašelj, vročina, bolečine v mišicah in utrujenost.
- V večini primerov mine z domačo nego, a lahko vodi v zaplete, kot je sekundarna bakterijska okužba.
Aspiracijska pljučnica
- Nastane zaradi vdihovanja hrane, tekočine ali želodčne kisline.
- Pojavlja se pri starejših, bolnikih z motnjami požiranja ali po operacijah.
- Brez hitrega zdravljenja se lahko razvije v resno okužbo.
Glivična pljučnica
- Redkejša, a nevarna pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom (npr. HIV, rak, presaditev organov).
- Povzročajo jo glive, kot so Pneumocystis jirovecii ali Histoplasma.
- Potek je dolgotrajen in zahteva specifična protiglivična zdravila.
Atipična pljučnica
- Povzročitelji: Mycoplasma pneumoniae, Chlamydia pneumoniae ali Legionella pneumophila.
- Poteka počasi, pogosto brez visoke vročine, s suhimi kašlji in splošno utrujenostjo.
- Pogosta pri mladih odraslih in osebah, ki živijo v skupnostih (npr. študentski domovi).

Vzroki in dejavniki tveganja

Pljučnico sproži stik z nalezljivim povzročiteljem, vendar se vsi ljudje ne okužijo enako hitro. Obstajajo dejavniki, ki povečajo tveganje:

Starost – otroci do 5 let in starejši od 65 let so najbolj ranljivi.
Kronične bolezni – sladkorna bolezen, bolezni srca, astma, KOPB in druge pljučne bolezni povečajo dovzetnost.
Kajenje – tobačni dim poškoduje dihalne poti in oslabi naravno obrambo pljuč.
Oslabljen imunski sistem – kemoterapija, HIV, dolgotrajna uporaba kortikosteroidov.
Onesnažen zrak – dolgotrajna izpostavljenost industrijskemu prahu ali izpuhom oslabi pljuča.
Hospitalizacija – bolniki na intenzivni terapiji ali tisti, ki potrebujejo mehansko ventilacijo, so izpostavljeni bolnišničnim (bolnišnična pljučnica) povzročiteljem, ki so pogosto odporni na zdravila.

Simptomi pljučnice

Simptomi so odvisni od starosti bolnika, vrste povzročitelja in splošnega zdravstvenega stanja. Najpogosteje vključujejo:

močno povišano telesno temperaturo (nad 38 °C),
kašelj – suh ali produktiven, pogosto z gnojnim ali krvavkastim izpljunkom,
bolečine v prsih, zlasti pri globokem vdihu ali kašlju,
kratko sapo in občutek dušenja,
pospešen srčni utrip,
utrujenost, znojenje in izgubo apetita,
pri starejših: zmedenost, nenadna oslabelost ali poslabšanje kroničnih bolezni.

Kako poteka diagnoza?

Zdravnik postavi diagnozo na podlagi simptomov, kliničnega pregleda in dodatnih preiskav:

Rentgensko slikanje prsnega koša – pokaže področja vnetja v pljučih.
Laboratorijske preiskave krvi – bele krvne celice, vnetni markerji.
Analiza izpljunka – pomaga odkriti bakterijskega povzročitelja in prilagoditi zdravljenje.
Pulzna oksimetrija – meri nasičenost krvi s kisikom.
CT prsnega koša – pri zapletenih ali nejasnih primerih.
Bronhoskopija – pri sumu na aspiracijo ali redke povzročitelje.

Pljučnica in odpornost organizma

Moč imunskega sistema je eden ključnih dejavnikov, ki vplivajo na to, kako težko bo nekdo prebolel pljučnico. Ljudje z dobro telesno pripravljenostjo, uravnoteženo prehrano in zadostnim spanjem se običajno hitreje spopadejo z okužbo. Po drugi strani pa pomanjkanje hranil, kronični stres in premalo počitka oslabijo naravno obrambo telesa. Zdravniki zato priporočajo, da pacienti po pljučnici posebno pozornost namenijo regeneraciji – vključijo v prehrano živila bogata z vitaminom C, D in cinkom ter skrbijo za zadosten vnos beljakovin, ki podpirajo obnovo tkiv.

Zdravljenje pljučnice

Zdravljenje pljučnice je odvisno od povzročitelja, resnosti bolezni in splošnega zdravstvenega stanja bolnika. Pomembno je, da se zdravljenje začne čim prej, saj se s tem zmanjšajo možnosti za zaplete.

1. Bakterijska pljučnica

Antibiotiki so osnova zdravljenja. Najpogosteje se predpišejo penicilini, makrolidi ali fluorokinoloni.
Trajanje zdravljenja je običajno od 7 do 14 dni, pri hujših primerih tudi dlje.
Bolniki z zapleti ali oslabljenim imunskim sistemom pogosto potrebujejo bolnišnično zdravljenje z intravenskimi antibiotiki in dodatno kisikovo terapijo.

2. Virusna pljučnica

Večinoma se zdravi simptomatsko: počitek, dovolj tekočine, antipiretiki (proti vročini) in zdravila za lajšanje kašlja.
Če je povzročitelj virus gripe, se lahko predpišejo antivirotiki (npr. oseltamivir).
Pri okužbi s SARS-CoV-2 (COVID-19) zdravljenje vključuje podporno terapijo, v hujših primerih hospitalizacijo, kisik in kortikosteroide.

3. Glivična pljučnica

Zahteva uporabo posebnih protiglivičnih zdravil, kot so amfotericin B, flukonazol ali kombinacije zdravil.
Zdravljenje je pogosto dolgotrajno in zahteva stalno spremljanje stanja.

4. Aspiracijska pljučnica

Terapija vključuje antibiotike širokega spektra ter po potrebi sesanje tekočin iz dihalnih poti.
Pomembno je tudi zdravljenje osnovnega vzroka (težave s požiranjem, refluks).

Možni zapleti

Čeprav se večina bolnikov ob pravočasnem zdravljenju popolnoma pozdravi, pljučnica lahko povzroči resne zaplete, še posebej pri starejših in kroničnih bolnikih:

Plevralni izliv – nabiranje tekočine med pljučnim tkivom in prsno steno.
Absces pljuč – nastanek gnojne votline v pljučnem tkivu.
Sepse – okužba se razširi v krvni obtok in ogrozi življenje.
Respiratorna odpoved – bolnik potrebuje intenzivno zdravljenje in umetno predihavanje.
Dolgotrajna utrujenost in oslabljenost – okrevanje lahko traja več tednov ali celo mesecev.

Preprečevanje pljučnice

Najboljša obramba proti pljučnici je preventiva. S kombinacijo cepljenj, zdravega življenjskega sloga in higiene lahko bistveno zmanjšamo tveganje.

1. Cepljenja

Proti pnevmokokni pljučnici – priporočljivo za otroke, starejše nad 65 let in kronične bolnike.
Gripa – vsakoletno cepljenje zmanjša tveganje za virusno pljučnico in sekundarne bakterijske okužbe.
Proti COVID-19 – pomembno za zaščito pred hujšimi zapleti.

2. Higiena in življenjski slog

Redno umivanje rok in izogibanje stikom z okuženimi osebami.
Prenehanje kajenja – cigaretni dim oslabi pljuča in poveča možnost okužbe.
Uravnotežena prehrana – hrana bogata z vitamini in minerali krepi imunski sistem.
Redna telesna aktivnost – izboljšuje odpornost organizma.

3. Skrb za kronične bolezni

Ljudje z astmo, KOPB, sladkorno boleznijo ali srčnimi boleznimi naj redno jemljejo zdravila in se posvetujejo z zdravnikom o dodatnih zaščitnih ukrepih.

Pljučnica pri otrocih in starejših

Otroci: pljučnica je najpogostejši razlog za hospitalizacijo pri mlajših od pet let. Simptomi so lahko nenavadni: hitro dihanje, jokavost, izguba apetita.
Starejši: pogosto ne razvijejo visoke vročine, ampak se kažejo z zmedenostjo, utrujenostjo in poslabšanjem osnovnih bolezni. Prav pri tej skupini je smrtnost najvišja.

Okrevanje po pljučnici

Okrevanje traja različno dolgo, od nekaj tednov do več mesecev. Pomembno je:

veliko počitka in hidracije,
izogibanje telesnim naporom v prvih tednih,
postopno vračanje k športu in delu,
kontrolni rentgen pri zdravniku, če simptomi ne izzvenijo.

Pljučnica in delovno okolje

Pri odraslih je pljučnica pogost razlog za bolniški stalež, kar lahko vpliva na produktivnost in delovne obveznosti. Zaposleni v zdravstvenih ustanovah, šolah ali drugih kolektivih, kjer je veliko stikov z ljudmi, imajo večje tveganje za okužbo. V takšnih okoljih je izjemno pomembno upoštevanje preventivnih ukrepov, od rednega razkuževanja rok in površin do zagotavljanja prezračevanja prostorov. Delodajalci lahko veliko pripomorejo k zmanjšanju širjenja okužb, če zaposlenim omogočijo hitro odsotnost v primeru bolezni in spodbujajo cepljenje proti gripi ter pnevmokokom.

Vpliv bolezni pljučnica na porduktivnost

Dolgoročne posledice pljučnice

Čeprav večina ljudi po pljučnici popolnoma okreva, so pri nekaterih prisotne dolgoročne posledice. Po težjih oblikah bolezni lahko bolniki še več mesecev čutijo zmanjšano telesno zmogljivost, hitrejšo utrujenost in občutek pomanjkanja zraka ob naporu. Pri ljudeh, ki so imeli več pljučnic zapored, se poveča tveganje za nastanek kroničnih bolezni dihal, kot je bronhiektazija. Prav zato zdravniki poudarjajo pomen kontrolnih pregledov in rednega spremljanja dihalne funkcije po preboleli okužbi. V zadnjih letih se vedno več raziskuje tudi povezava med pljučnico in povečano dovzetnostjo za srčno-žilne zaplete, kar kaže, da bolezen vpliva na celoten organizem, ne le na pljuča.

Resna bolezen, ki jo lahko preprečimo z zgodnjim ukrepanjem

Pljučnica je bolezen, ki jo je treba jemati resno. Čeprav jo sodobna medicina večinoma uspešno zdravi, še vedno povzroča visoko obolevnost in smrtnost, predvsem pri ranljivih skupinah. Ključna je pravočasna diagnoza, ustrezno zdravljenje in dosledna preventiva.

S cepljenjem, zdravim življenjskim slogom in dobrim poznavanjem simptomov lahko tveganje za pljučnico močno zmanjšamo. Če pa pride do okužbe, je najpomembnejše, da poiščemo zdravniško pomoč brez odlašanja, zgodnje ukrepanje namreč lahko reši življenje.

Pripravil: J.P.

Vir: World Health Organization, Mayo Clinic, Cleveland Clinic, National Heart Lung and Blood Institute, Pexels, Freepik

The post Pljučnica: simptomi, vzroki, zdravljenje in preprečevanje first appeared on NaDlani.si.

Read Entire Article