Plesen na hrani: kdaj jo lahko odrežete in kdaj mora vse v smeti?

V kuhinji se skoraj vsakdo prej ali slej sreča z neprijetnim trenutkom, ko odpre škatlo ali kruh in zagleda zelene pikice, puhasto prevleko ali temen madež. Plesen. Pogled ni prijeten, vprašanje pa vedno isto: je treba vse zavreči ali lahko del hrane še uporabimo?

Odgovor ni enoznačen. Včasih je dovolj, da odrežete majhen del, drugič pa morate vse brez pomisleka vreči proč. Nekatere plesni so sicer neškodljive, druge pa proizvajajo mikotoksine, ki so lahko nevarni za zdravje, tudi v majhnih količinah.

Da bi se izognili zastrupitvam in hkrati preprečili nepotrebno metanje hrane stran, je dobro vedeti, katera živila so še varna in katera nikakor niso.

Zakaj se pojavi plesen?

Plesen je gliva, ki za rast potrebuje vlago, toploto in hranila. Hrana, ki vsebuje sladkor, beljakovine in maščobe, je idealno gojišče. Spore plesni so prisotne povsod – v zraku, na površinah in celo v hladilniku.

Ko pridejo v stik s primerno podlago, se hitro razmnožijo. V nekaj dneh lahko nevidna plast postane vidna kot puhasta lisa, madež ali obarvan rob. A tudi če jo vidite le na enem delu, je morda že prodrla globlje.

Nevarnost ni le v tem, kar vidimo

Plesen ni samo površinski pojav. Drobne nitke se širijo v notranjost hrane. Tudi če odrežete zgornjo plast, lahko ostanki ostanejo v notranjosti in sproščajo toksine. Nekatere vrste plesni povzročajo alergije ali prebavne težave, druge pa so lahko res nevarne.

Plesen na siru

Kruh – navidez nedolžen, a najnevarnejši

Če na kruhu opazite le droben zelenkast madež, ga ne poskušajte rešiti. Cel hlebec je treba zavreči. Plesen na kruhu se širi hitro, njene spore pa se razpršijo po celotni površini in notranjosti.

Tudi če odrežete velik kos okoli vidne plesni, kruh ni več varen. Vlaga v testu ustvarja idealne pogoje za širjenje glivic, zato okužba ni le površinska.

Če želite zmanjšati možnost plesni, kruh hranite v papirnati vrečki, ne v plastiki. Za daljšo obstojnost ga lahko razrežete in zamrznete, saj nizka temperatura preprečuje rast.

Trda zelenjava in sadje – rešitev obstaja

Zeljne glave, korenje, redkev in podobna trda zelenjava imajo goste celične stene, ki upočasnijo širjenje plesni. Če opazite plesen, lahko odrežete vsaj dva centimetra okoli okuženega dela. Rez mora biti globok, da odstranite vse hife.

Enako velja za trše sadeže, kot so jabolka ali hruške. Po odstranitvi plesnivega dela je ostanek običajno varen, če nima spremembe okusa ali vonja.

Kako preprečiti razvoj plesni?

Trda zelenjava in sadje naj bosta suha pred shranjevanjem. Vlaga je glavni razlog za razvoj plesni. Hranite jih v predalu hladilnika, kjer je zrak hladen, a ne preveč vlažen.

Mehko sadje in zelenjava – tu ni rešitve

Paradižnik, kumare, breskve in jagode so živila z visoko vsebnostjo vode in mehko strukturo. Ko se na njih pojavi plesen, je okuženo celotno živilo.

Tudi majhna pika pomeni, da so glive že prodrle v notranjost. Izdelki z visoko vsebnostjo vode omogočajo, da se plesen razširi globoko, zato odstranjevanje površinskega dela ne pomaga.

Najbolje jih je zavreči takoj, saj so toksini lahko prisotni tudi tam, kjer jih s prostim očesom ne vidite.

Trdi siri – deloma varni

Trdi siri, kot so ementalec, parmezan ali čedar, so izjema. Njihova gosta struktura ne omogoča globokega prodiranja plesni. Če na robu opazite plesen, odrežite vsaj dva centimetra okoli nje in del s plesenjo zavrzite.

Pomembno je, da rezilo noža ne pride v stik s plesnivo površino, saj lahko s tem razširite spore. Očiščen sir shranite v čisto posodo in ga porabite čim prej.

Plesni, ki so varne

Nekateri siri, kot sta gorgonzola in roquefort, vsebujejo plemenito plesen, ki je varna in celo ključna za okus. Ta plesen je nadzorovana in raste pod posebnimi pogoji. A če se na teh sirih pojavi druga barva ali neprijeten vonj, to pomeni, da se je razvila nezaželena gliva. Takrat sir ni več varen.

Mehki siri – tveganje je preveliko

Sveži siri, kot so ricotta, mascarpone ali skuta, niso primerni za reševanje. Zaradi visoke vsebnosti vlage se plesen hitro razširi po celotni površini in v notranjost.

Takšni izdelki so lahko vir mikotoksinov že po nekaj dneh nepravilnega shranjevanja. Enako velja za narezane sirne ploščice ali topljene sire – plesen pomeni, da je izdelek izgubljen.

Če želite podaljšati obstojnost mehkega sira, ga shranjujte v hladilniku v tesno zaprti posodi in porabite v nekaj dneh po odprtju.

Jagodna marmelada

Marmelade, omake in konzervirana hrana

Mnogi mislijo, da je dovolj, če z žlico odstranijo plesnivo plast na površini marmelade ali omake. To je nevarna napaka. Plesen na površini se zlahka razširi v celotno maso, tudi če tega ne opazite.

Poleg tega se pri plesni v takih živilih lahko razvijejo mikotoksini, ki so odporni na toploto in jih ne uniči niti kuhanje. Zato vsaka marmelada, omaka ali konzervirana hrana z znaki plesni sodi v smeti.

Če želite preprečiti plesen, vedno uporabljajte čisto žlico, izogibajte se stiku z vlago in posodo po uporabi dobro zaprite.

Jogurt in mlečni izdelki

Če se na jogurtu, kisli smetani ali kefirju pojavi plesen, izdelek ni več varen, tudi če jo vidite le na površini. Plesen v mlečnih izdelkih hitro sprošča toksine, ki se razširijo v celotno maso.

Jogurt z znaki plesni ima običajno tudi spremenjen vonj ali okus. Najbolje je, da ga zavržete in temeljito očistite pokrovček ali pokrov, saj se spore lahko prenesejo na druge izdelke.

Hranite mlečne izdelke na zadnji polici hladilnika, kjer je temperatura najnižja. Če jih shranjujete na vratih, so pogosteje izpostavljeni toplotnim spremembam, kar pospeši rast plesni.

Kuhane jedi, testenine in riž

Tople jedi, ki vsebujejo škrob in beljakovine, so najhitrejši magnet za plesen. Že po enem dnevu pri sobni temperaturi se lahko razvijejo prvi znaki.

Če na testeninah, rižu ali kuhani zelenjavi opazite puhasto prevleko ali obarvane lise, jih takoj zavrzite. Plesen se razvija v globino, zato ni mogoče odstraniti okuženega dela.

Za varnost vedno ohladite ostanke hrane v dveh urah po kuhanju in jih shranite v hladilniku v zaprti posodi.

Ali lahko plesen povzroči bolezen?

Večina plesni ni nevarna, a nekatere proizvajajo strupe, ki lahko povzročijo slabost, bruhanje ali drisko. Dolgotrajna izpostavljenost mikotoksinom pa je povezana z okvarami jeter in imunskega sistema.

Otroci, starejši in ljudje z oslabljenim imunskim sistemom so bolj občutljivi. Zanje so tudi manjše količine plesnive hrane lahko tvegane.

Če ste pomotoma pojedli kos hrane, na katerem ste kasneje opazili plesen, ni razloga za paniko. Pijte veliko vode in spremljajte počutje. Če se pojavijo prebavne težave ali slabost, poiščite zdravniški nasvet.

Kako preprečiti nastanek plesni v kuhinji

Ohranjajte suhe površine

Vlaga je glavni dejavnik pri razvoju plesni. Redno brišite notranjost hladilnika in pazite, da so pokrovi dobro zaprti.

Ne kupujte prevelikih količin

Sveža živila kupujte sproti. Manj hrane pomeni manj možnosti, da se bo kaj pokvarilo.

Ločite sadje in zelenjavo

Nekateri sadeži, kot so jabolka in banane, sproščajo etilen, ki pospešuje zorenje in s tem tudi kvarjenje drugih živil. Shranjujte jih ločeno.

Preverjajte hladilnik

Enkrat na teden pregledajte vse police in predale. Izdelke z bližnjim rokom uporabite najprej, stare zavrzite.

Umetnost ravnanja s hrano

Plesen je opomnik, da hrana ni večna in da z njo ni vredno tvegati. Vendar z nekaj pozornosti lahko preprečimo, da bi se sploh pojavila. Shranjevanje v pravih pogojih, redno čiščenje in hitra poraba svežih izdelkov so preprosti koraki, ki preprečijo nepotrebne izgube.

Hrana je dragocena, vendar je zdravje vredno še več. Če niste prepričani, ali je nekaj še užitno, je odgovor vedno isti – raje zavrzite. Varnost na krožniku se začne z odločitvijo, da ne tvegamo.

Buče lahko konec avgusta napade plesen. Pet namigov, kako hitro ukrepati

Kako posušiti marelice, da jih ne bo napadla plesen

Hiter in enostaven trik, s katerim preprečite plesen v prhi

Objava Plesen na hrani: kdaj jo lahko odrežete in kdaj mora vse v smeti? se je pojavila na Vse za moj dan.