Slovenska olimpijka in vrhunska plavalka Katja Fajn, ki je svojo športno pot gradila z vztrajnostjo, odrekanjem in izjemno predanostjo, se danes sooča z največjo preizkušnjo svojega življenja.
Diagnoza kronične mieloične levkemije ji je čez noč spremenila vsakdan in začasno ustavila tekmovalne ambicije
V iskrenem pogovoru za BK TV je spregovorila o trenutku, ko je izvedela za bolezen, solzah, strahu, podpori družine in neomajni želji, da se nekoč vrne v vrhunsko plavanje.
Katja Fajn je odraščala v družini, kjer je bilo plavanje način življenja. Njena mama Metka in oče sta bila plavalca, za ta šport pa sta se odločili tudi Katja in njena sestra. Že kot deklica je občudovala domače pokale, medalje in poslušala zgodbe o športnih uspehih.
»Vedno sem bila tekmovalna. Nikoli nisem marala izgubljati. Vedno sem se želela boriti in dokazati, da sem najboljša,« se spominja svojih začetkov.
Plavanje je hitro postalo veliko več kot le prostočasna dejavnost. Z vsakim treningom je bila bližje svojim sanjam, pomembno potrditev pa ji je prinesla bronasta medalja na mladinskem evropskem prvenstvu. Njena vztrajnost jo je pripeljala vse do največjega športnega odra – olimpijskih iger. Najprej je nastopila v Tokiu, nato še v Parizu, kjer je bila del slovenske štafete. Čeprav so olimpijske igre pomenile uresničitev otroških sanj, so prinesle tudi pritisk in velika pričakovanja.
FOTO: Facebook»Takrat se prvič zares zaveš, da ima Slovenija oči uprte vate in da ljudje od tebe pričakujejo dober rezultat,« je povedala.
Diagnoza, ki je ni pričakovala: »Nisem čutila, da je z menoj karkoli narobe«
Po letih intenzivnih treningov in tekmovanj je 30. junija prejela novico, na katero ni bila pripravljena. Zdravniki so ji diagnosticirali kronično mieloično levkemijo, redko obliko krvnega raka. Najbolj presenetljivo je bilo, da pred diagnozo ni občutila praktično nobenih simptomov. Bolezen so odkrili po zaslugi rednih krvnih preiskav, ki jih opravlja kot vrhunska športnica. »Imam to srečo, da so zadevo sploh odkrili tako hitro. Pri meni so bile vrednosti še zelo nizke, zelo blizu meje normale, pa sem že dobila diagnozo ravno zaradi športa, zaradi rednih krvnih preiskav,« je pojasnila.
Kot pravi, gre za kronično bolezen, ki jo v njenem primeru zdravijo s tarčnimi zdravili v obliki tablet, ki jih jemlje vsak dan. Toda čeprav ji je zdravnik pojasnil, da obstajajo učinkovite možnosti zdravljenja in da je z boleznijo mogoče živeti, je bil prvi odziv velik šok.
»Ko sem končala telefonski pogovor, sem se sesula«
Trenutek, ko je izvedela za diagnozo, se ji je globoko vtisnil v spomin. Bila je na športnih pripravah, ko jo je poklical zdravnik. Pogovor je trajal približno 15 minut, a se danes ne spomni natančno vsega, kar ji je povedal. »Po prvih nekaj stavkih sem bila kar v šoku. Moj prvi strah je bil, kaj se bo zgodilo z mojo športno kariero. Bom še lahko tekmovala? Bom sploh še lahko plavala?« Med pogovorom je poskušala ostati zbrana in zadrževati solze. Ko je odložila telefon, pa so čustva privrela na dan. »Ko sem končala telefonski pogovor, sem se sesula.«
Stekla je do hotelske sobe svoje mame Metke, ki je tudi njena trenerka
»Ko sem potrkala, se mi je zdelo, da je trajalo celo večnost, preden mi je odprla. Bila sem v solzah, tresla sem se, nisem mogla dihati. Nisem ji znala niti povedati, kaj se je zgodilo. Samo telefon sem ji dala in jo prosila, naj pokliče zdravnika, da ji razloži.« To je bil eden najtežjih trenutkov v njenem življenju. Po letih neprestanih treningov se je morala ustaviti Katja je bila vse življenje vajena strogega športnega ritma. Treningi, priprave in tekmovanja so zapolnjevali skoraj vsak dan, časa za počitek pa je bilo zelo malo. Po diagnozi se je morala prvič zares ustaviti. Pet tednov ni trenirala, nato pa se je postopoma začela vračati v bazen. Toda njeni treningi so danes precej drugačni.
»Zdravniki mi za zdaj ne morejo zagotoviti, da lahko treniram na najvišji ravni in da se ne bo nič zgodilo. Zdravila imajo lahko stranske učinke, tudi resnejše zaplete, zato moram biti previdna.«
Trenutno trenira z nizko intenzivnostjo, brez večjih telesnih naporov, pri nizkem srčnem utripu in nizkih vrednostih laktata. Čeprav ne more trenirati tako kot nekoč, ji veliko pomeni že to, da lahko še vedno počne tisto, kar ima najraje.
»Rada hodim na bazen, rada plavam. Tega mi tudi ta diagnoza ne bo odvzela.«
Ob njej stojijo družina, prijatelji in športna psihologinja
Ob fizičnih omejitvah se Katja sooča tudi s psihičnimi in čustvenimi izzivi. Priznava, da pridejo boljši in slabši dnevi. Sprva je diagnozo delila le z najbližjimi, saj je potrebovala čas, da se sooči z novo življenjsko realnostjo. »Živim v neki negotovosti. Najprej sem želela sama predelati te težke začetne trenutke in se vsaj do neke mere sprijazniti s tem, da je to zdaj moja nova realnost.« Pri tem ji veliko pomeni podpora družine in prijateljev, pomaga pa ji tudi športna psihologinja, s katero sodeluje že dlje časa. Odločitev, da o bolezni javno spregovori, ni bila lahka. Vendar je želela pojasniti, zakaj je njena športna prihodnost trenutno negotova in zakaj ne more napovedati, kdaj bo znova nastopila na velikih tekmovanjih.
FOTO: Facebook»Verjamem, da se bom nekega dne vrnila pred štartne bloke«
Kljub vsemu Katja Fajn ostaja zvesta vrednotam, ki so jo spremljale skozi celotno športno kariero – trdemu delu, vztrajnosti in veri v zastavljene cilje. Kot pravi, nikoli ni razmišljala, da bi zaradi težkih treningov ali slabših rezultatov odnehala s plavanjem. Tudi danes ne želi opustiti svojih športnih sanj. Njena največja želja je, da bi se nekoč znova lahko ukvarjala s plavanjem na najvišji ravni. »Jaz verjamem, da se bom na koncu te zgodbe še lahko ukvarjala s plavanjem na najvišji ravni.« Za zdaj ostaja osredotočena na zdravljenje, spremljanje odziva telesa in postopno vračanje k treningom.
»Verjamem, da se bom nekega dne vrnila pred štartne bloke.«
Njena zgodba ni le zgodba o športnih uspehih in nepričakovani diagnozi. Je tudi zgodba o tem, kako hitro se lahko življenje spremeni in kako pomembni so v najtežjih trenutkih podpora najbližjih, potrpežljivost in upanje. Katja Fajn je v bazenu že večkrat dokazala, da zna vztrajati tudi takrat, ko je najtežje. Tokrat je pred njo drugačna preizkušnja, pri kateri pa je najpomembnejši cilj njeno zdravje.
Celoten iskren pogovor s Katjo Fajn si lahko ogledate na BK TV.
The post Plavalka Katja Fajn o diagnozi raka: »Ko sem odložila telefon, sem se sesula. A verjamem, da se bom vrnila na štartne bloke.« appeared first on Lokalec.si.

6 days ago
57








English (US)