Planinci iz Črnomlja se poslavljajo od Franca, gozdarja z dušo in srcem, ki je Mirno goro zaznamoval s številnimi potmi

Pod mogočno krošnjo Mirne gore, kjer šelest listja še vedno pripoveduje zgodbe časa, so se domačini poslovili od Franca, človeka, ki je razumel govorico narave in ji posvetil svoje življenje. Bil je gozdar z dušo in srcem, človek, ki je v vsakem drevesu, potočku in ptici videl del življenja. Ni bil le varuh gozda, bil je njegov prijatelj, poslušalec in ustvarjalec.

Ganljivo slogo od Franca

“Potem si šel. Takrat je drevje cvetelo.
Sedaj te ni. Da, ni te več med nami.
Po gozdu listje zgrinja se veselo
in briše za teboj poslednjo sled.”
(Dom na Mirni gori, Facebook)

V devetih desetletjih svojega življenja je pustil sledi, ki ne bodo nikoli zabrisane, ne le med drevesi, temveč tudi v srcih ljudi, ki so ga poznali.

V službi gozda vse življenje

Franc je svojo poklicno pot začel leta 1954 pri gozdnem gospodarstvu, kjer je ostal vse do upokojitve. Gozd mu ni bil le delo. Bil mu je dom in duhovna hrana. »Bili ste gozdar z dušo in telesom. V njem niste videli le dreves, temveč vsako rožico, vsak potoček, ptico in žival. To je bil vaš gozd!« (Dom na Mirni gori) Sodeloval je pri nastanku številnih poti, med njimi gozdne učne poti Planina–Mirna gora, Pastirske poti, poti Po sledeh gozdne železnice in drugih. Pomagal je pri nastanku gozdarskega muzeja na Planini, pri postavitvi informacijskih tabel in zaščiti mogočnih dreves, za kar je prejel zlato plaketo Turistične zveze Slovenije.

Človek, ki je Mirno goro nosil v srcu

Vodil je otroke in ljubitelje narave po poteh, kjer je pripovedoval o gozdu, živalih in o »hudobnem zmaju«, ki je po legendi nekoč prebival v teh krajih. »Na goro Miru ste vodili otroke in ljubitelje narave, pripovedovali ste jim o gozdu, Mirni gori in hudobnem zmaju,« so zapisali sodelavci in prijatelji. Ko do planinskega doma še ni vodila cesta, je pomagal pri dostavi hrane in pijače, vedno z nasmehom in pripravljenostjo pomagati.

Franc je bil preprost, načelen in pošten človek, ki je postavljal visoke standarde dela, a ostajal skromen. Bil je velik prijatelj planinke Rezke, zadnje prebivalke Mirne gore, za katero je skrbel, ko je zbolela. Njegovo delo je bilo izjemno. Zaslužen je, da je ime Planine in Mirne gore ponesel daleč v svet. »Naj vam šumi gozd, ki ste ga tako ljubili. Počivajte v miru, dragi Franc,« so se mu zahvalili v imenu Planinskega društva Črnomelj, prijateljev, sosedov in gozdarje.

Napisal: K. J.

Vir: Facebook – Dom na Mirni gori

The post Planinci iz Črnomlja se poslavljajo od Franca, gozdarja z dušo in srcem, ki je Mirno goro zaznamoval s številnimi potmi first appeared on NaDlani.si.