Plačujemo za vožnjo, a stojimo v kolonah? Resnica o oderuških cestninah, ki razjezi!

SLOVENIJA – Zakaj plačujemo skoraj štirikrat več kot Avstrijci za vožnjo po naših avtocestah?

Ali slovenski vozniki upravičeno plačujejo višje stroške cestninjenja ali je to še ena od cen, ki se na koncu »izgubi v sistemu«? Razprava v državnem zboru, ki jo je sprožil poslanec Zvonko Černač, je ponovno odprla vprašanje: so naše avtoceste res vredne svojega denarja?

.@ZCernac: Pri nas je stroškovna obremenitev 18,8 centa za vsak prevožen kilometer, v sosednji Avstriji pa 4,6 centa za vsak prevožen kilometer. Ob nižji obremenitvi v Avstriji pa so njihove ceste bolj pretočne in ne stojijo v kolonah, kot smo priča mi.#vinjeta #pristojbine… pic.twitter.com/cIimxjZ5V2

— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) November 21, 2024

Ah, slovenske avtoceste. Tiste, na katerih si delimo prostor s tovornjaki iz vse Evrope, v upanju, da nas ne bo prehitel voznik, ki bere zemljevid, medtem ko vozi 40 km/h po prehitevalnem pasu. Pa vendar – zdi se, da nas vožnja po teh asfaltiranih poligonih stane več kot zlata ploščad. Zvonko Černač iz SDS je v državnem zboru izpostavil presenetljivo številko: 18,8 centa na kilometer, kar nas, mimogrede, postavlja daleč pred naše severne sosede, Avstrijce, ki za enako storitev odštejejo vsega 4,6 centa. Ampak čakajte, ali so njihove ceste res tako popolne, da bi morali na kolenih prositi za njihov “know-how”?

Slovenska realnost: Dražje je bolje?

Vprašanje, zakaj so naše avtoceste tako drage, je kot tista večno neodgovorjena uganka: kaj se zgodi z denarjem? Slovenija ima skromno, a presenetljivo drago mrežo avtocest, ki vključuje približno 620 kilometrov cest. Kljub temu smo v tranzitnem prometu na evropskem vrhu – milijoni tovornjakov letno prečkajo našo državo, a vozniki osebnih vozil imajo občutek, da oni nosijo največji del bremena.

Za vzdrževanje te mreže letno namenimo več kot 150 milijonov evrov, kar bi moralo biti dovolj, da bi lahko na naših cestah igrali šah – brez da bi se figurice prevrnile zaradi lukenj. A realnost je drugačna. Dolge zapore, neprestane prenove, krožišča, ki so v fazi gradnje dlje, kot je trajalo zgraditi egiptovske piramide, in – seveda – zastoji. Medtem ko avstrijske ceste morda niso popolnoma brezhibne, vsaj ne zapirajo ključnih odsekov ravno v času dopustniških konic.

Avstrijski model: Cenejši in hitrejši?

Ko Avstrijci govorijo o cestninah, imajo verjetno občutek, da živijo v nebesih. Njihova letna vinjeta stane skromnih 96,40 evra, kar je manj kot slovenskih 110 evrov. Pri tem ne omenjajo dodatnih stroškov, ker jih preprosto ni. Slovenci pa imamo “luksuz” doživeti zapore, ko so najbolj neprijetne, in preplačevati za to čast.

A primerjava z Avstrijo vendarle ni povsem poštena. Njihova cestna mreža je skoraj petkrat večja, kar pomeni, da se stroški porazdelijo na več uporabnikov. Poleg tega imajo Avstrijci možnost preusmeriti promet na regionalne ceste, medtem ko je pri nas vožnja po državnih cestah pogosto podobna vožnji skozi labirint – a z dodatnimi semaforji.

Avstrijec Hans, ki ga je za izjavo ujela nemška revija Österreichischer Verkehr, je povzel svoje izkušnje: “Cestnino plačujemo brez razmišljanja, ker se sistem preprosto splača. Tudi če stojimo v prometu, vemo, da bodo težave hitro rešene.” Pri nas? Dovolj je omeniti cestni odsek Koper-Ljubljana, kjer je poleti več časa namenjenemu čakanju kot dejanski vožnji.

Kaj lahko storimo?

Razprave o elektronskem sistemu cestninjenja so v Sloveniji stare skoraj toliko kot ideja o avtocestah samih. Sistem, ki bi omogočal plačevanje glede na prevožene kilometre, bi lahko bil pravičnejši. A kdo bi za to plačal? Elektronsko cestninjenje zahteva obsežne investicije – govorimo o milijonih evrov za začetno postavitev infrastrukture.

Dr. Mitja Košir, strokovnjak za promet, opozarja: “Uvedba novega sistema mora biti premišljena. Brez analize obstoječih težav bo nova rešitev le dražja verzija stare.” Poroča portal Prometinfo. Če bi se sistem uveljavil, bi morda tranzitni vozniki plačali večji delež, kar bi razbremenilo domače uporabnike. A ob trenutnih birokratskih zapletih bi trajalo leta, da bi prišli do konkretnih rešitev.

Še ena izgubljena bitka?

Tako smo Slovenci spet pred dilemami, ki se zdi, da jih nihče ne želi zares rešiti. Avstrijski zgled je vsekakor koristen, a vprašanje ostaja – ali smo pripravljeni zares reformirati sistem ali pa bomo še naprej plačevali za privilegij vožnje po cestah, ki so dražje od avstrijskih in pol manj učinkovite?

Do takrat pa ne pozabite: naslednjič, ko boste stali v koloni pred zaporo, pomislite na to, da ste za to pravico plačali več kot povprečen Evropejec. In morda – le morda – bo tolažba v tem, da ste del velike zgodbe, kjer se vedno nekaj gradi. Samo nikoli ne konča.

Napisal: N. Z.

Vir: www, foto: DARS X

The post Plačujemo za vožnjo, a stojimo v kolonah? Resnica o oderuških cestninah, ki razjezi! first appeared on NaDlani.si.