Plačna eksplozija v javnem sektorju ob šibki rasti BDP – ali lahko zdržimo vse večji razkorak z zasebnim sektorjem?

BDP Slovenije naj bi letos zrasel le za odstotek, medtem ko plače – zlasti v javnem sektorju – skačejo precej višje. Kaj to pomeni za državo, podjetja in davkoplačevalce? Se nam obeta nova realnost ali nova napetost?

Na družbenem omrežju X je zaokrožila objava, ki je hitro pritegnila pozornost. Ekonomist Niko Gamulin je zapisal, da bo BDP Slovenije v letu 2025 zrasel za 1,0 odstotka, medtem ko so plače v javnem sektorju poskočile za 9,7 odstotka, v zasebnem pa za 4,7 odstotka. Enotni stroški dela so se povečali za 6,7 odstotka, najhitreje v evroobmočju.

BDP Slovenije v 2025: +1,0%.

Plače v javnem sektorju: +9,7%.
Plače v zasebnem sektorju: +4,7%.
Enotni stroški dela so zrasli za 6,7% – najhitreje v evroobmočju.

Gospodarstvo raste za 1%, plačna masa pa za skoraj 8%. Razlika med javnim in zasebnim sektorjem: 520 EUR.

Ko številke povedo več kot besede

Na prvi pogled gre za suhoparne odstotke. A ko jih postavimo drug ob drugega, postane slika precej bolj zgovorna. Gospodarstvo raste počasi, skoraj previdno. Plačna masa pa raste skoraj osemkrat hitreje kot BDP. To pomeni, da se več denarja preliva v plače, kot ga ustvari dodatna gospodarska aktivnost. In tu se začnejo vprašanja. Ali lahko takšna dinamika dolgoročno zdrži? Kdo bo pokril razliko, če se rast ne pospeši?

Javni proti zasebnemu: razlika 520 evrov

Posebej bode v oči podatek o razliki med javnim in zasebnim sektorjem. Povprečna razlika znaša 520 evrov. To ni več simbolična razlika. To je mesečna položnica za kredit, to je družinski dopust, to je rezerva za nepričakovane stroške. Zasebni sektor ustvarja dodano vrednost na trgu, kjer vlada konkurenca. Javni sektor financiramo vsi – prek davkov. Ko se razkorak povečuje, se povečuje tudi napetost. Podjetniki opozarjajo na višje stroške dela, ki slabijo konkurenčnost. Zaposleni v javnem sektorju pa poudarjajo, da so bila leta varčevanja dolga in boleča.

Najhitrejša rast stroškov dela v evroobmočju

Podatek, da so enotni stroški dela rasli najhitreje v evroobmočju, odpira širšo razpravo. Slovenija je majhno, izvozno usmerjeno gospodarstvo. Vsak odstotek stroškov več lahko pomeni izgubljen posel ali selitev proizvodnje. Ob tem pa ostaja dejstvo: ljudje so po letih inflacije pričakovali višje plače. Vprašanje ni, ali si jih zaslužijo. Vprašanje je, ali jih gospodarstvo zmore.

Tiha napetost pod površjem

Morda največja nevarnost ni v samih številkah, temveč v občutku nepravičnosti, ki se lahko naseli med ljudi. Če bo gospodarska rast ostala skromna, pritisk na javne finance pa visok, bomo morali kot družba sprejeti jasne odločitve. Bo država znala uravnotežiti pričakovanja in zmožnosti? Ali pa bomo čez leto dni znova gledali podobne grafe – le z višjimi številkami in več skrbi?

Pripravil. I.M.

Vir: Omrežje X

The post Plačna eksplozija v javnem sektorju ob šibki rasti BDP – ali lahko zdržimo vse večji razkorak z zasebnim sektorjem? first appeared on NaDlani.si.