Plačevali boste več! Tu je novi zakon, ki spreminja življenje vseh najemnikov

1 day ago 11

ARTICLE AD

LJUBLJANA – Nova stanovanjska zakonodaja prinaša velike spremembe: višje najemnine, a tudi obljube o več javnih stanovanjih. Do leta 2035 naj bi jih bilo kar 20 tisoč več.

Ministrstvo za solidarno prihodnost je tik pred iztekom marca 2025 v javno razpravo poslalo kar dve pomembni zakonski novosti. Obe bosta (vsaj na papirju) krojili prihodnjih deset let stanovanjske politike v Sloveniji. Rok za pripombe je 11. april.

Gre za Zakon o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj in spremembo stanovanjskega zakona, ki sta jih na ministrstvu pod vodstvom Simona Maljevca predstavili kot temelj dolgočasno obljubljene reforme.

Ena milijarda v desetletju: velika stava na javni fond

Kaj konkretno to pomeni? Po predlogu zakona naj bi Slovenija do leta 2035 namenila eno milijardo evrov za gradnjo, obnovo in nakup javnih najemnih stanovanj. Da – sto milijonov evrov letno. Cilj? 20 tisoč novih najemnih stanovanj. Sliši se ambiciozno.

Kot izhaja iz predloga zakona, objavljenega na portalu e-Uprava, bodo ta sredstva omogočala „visok in predvidljiv finančni vir“, kar naj bi omogočilo dolgoročno načrtovanje tako republiškemu skladu kot lokalnim skladom in neprofitnim stanovanjem organizacijam. „Upoštevali bomo tudi regijske potrebe in gospodarski razvoj,“ piše v obrazložitvi.

Za leti 2025 in 2026 so sredstva že zagotovljena v proračunski postavki ministrstva, nadaljevanje pa bo vezano na vsakokratni proračunski ciklus.

Poraba bo nadzorovana na osnovi dvoletnega podrobnega načrta, ki ga mora oblast uskladiti z nacionalnim stanovanjskim programom. Težava? Novi program še ni sprejet.

Komu bo pripadal denar?

Do sredstev bodo upravičene občine, javni stanovanjski skladi, SSRS in pravne osebe z neprofitnim statusom. Uporabili jih bodo za:

nakup ali gradnjo javnih najemnih stanovanj,
rekonstrukcijo obstoječh fondov,
gradnjo oskrbovanih stanovanj,
vplačila dodatnega premoženja v kapital SSRS,
subvencioniranje obresti pri zadolževanju prek SID banke.

V praksi to pomeni več fleksibilnosti, a tudi višja pričakovanja do izvajalcev in investitorjev.

Dražje bo. A zakaj?

Največ razprav pa bo (upravičeno) verjetno sprožila novela stanovanjskega zakona, ki pomeni kar nekaj sprememb za najemnike. Tisti, ki že bivajo v javnih najemnih stanovanjih, bodo namreč v prihodnjih štirih letih pričeli plačevati občutno več. Najemnine naj bi se gibale od 4,5 evra za starejša do 7,5 evra na kvadratni meter za nova stanovanja.

To pomeni, da bi se recimo za stanovanje velikosti 60 kvadratov lahko mesečni strošek zvišal tudi za več kot 200 evrov.

Na ministrstvu spremembe branijo s trditvijo, da so trenutne najemnine prenizke in ne pokrijejo niti osnovnega vzdrževanja. „Najemnine v najstarejših stanovanjih so tudi do 60 odstotkov nižje kot v novih,“ opozarjajo in dodajajo, da prihodki iz najemnin pogosto ne zadoščajo niti za popravila.

Novi faktorji: starost, lokacija, upravljanje

Po novem bodo pri določanju najemnin upoštevali kar nekaj dodatnih kriterijev:

letni pribitek za vzdrževanje, ki narašča s starostjo stavbe,
lokacijski faktor, ki bo bolj natančno upošteval, ali gre za Ljubljano ali za Lendavo,
pribitek za upravljanje, ki se bo letno valoriziral.

To naj bi, kot pravijo, omogočilo boljše vzdrževanje in motivacijo za ohranjanje kakovosti stanovanjskega fonda.

Subvencije ostajajo, a s spremembami

Najranljivejši naj bi bili zavarovani. Obstoječi sistem subvencij za najemnine bo ohranjen, a bo način ugotavljanja upravičenosti poenoten. Kaj to pomeni v praksi, še ni povsem jasno, saj podzakonski akti še niso znani.

Država bo v prihodnje sama krila subvencije za javna najemna stanovanja – in s tem razbremenila občinske proračune. Občine pa bodo ostale odgovorne za subvencije za tržna najemna stanovanja.

Ukinjajo se obvezne prednostne kategorije

Postopki dodeljevanja stanovanj se poenostavljajo. Po novem ne bo več obveznega ocenjevanja socialnih razmer na terenu ali preverjanja kategorij, ki jih ni mogoče dokazati z javnimi evidencami.

Namesto tega bodo imeli občinski skladi več avtonomije – tako pri določanju ciljanih razpisov za mlade, ključne poklice (npr. zdravnike, učitelje), kot tudi pri opredeljevanju podlist za posamezne skupine.

To naj bi povečalo dostopnost za srednji sloj, zlasti v večjih urbanih središčih, kjer se vse teže najde primerno stanovanje pod 500 evrov mesečno.

Tudi zadruge dobijo priložnost

Novela odpira vrata tudi novim akterjem. Po novem bodo lahko status neprofitne stanovanjske organizacije pridobile tudi zadruge. To je pomembno: pomeni možnost razvoja skupnostnih oblik bivanja, ki jih poznajo v Avstriji ali na Nizozemskem.

Kaj pa zdaj?

Obe zakonski spremembi sta še v fazi javne obravnave. Če bo vse teklo po načrtih, bi ju lahko v Državnem zboru obravnavali že v prvi polovici poletja.

A čeprav so cilji jasni – več javnih stanovanj, vzdržen sistem, pravičnejša porazdelitev bremen – se bo prihodnjih nekaj tednov odvilo še veliko razprav. In tudi nesoglasij.

Poleg zneskov, ki so precejšnji, bodo v ospredju vprašanja, ki se tičejo dostopnosti, pravičnosti, varnosti in lokalne avtonomije.

In predvsem: Številke so eno. Stanovanja, ki bodo na voljo ljudem, nekaj povsem drugega.

Pripravil: N. Z.

Vir:

Ministrstvo za solidarno prihodnost
Predlog Zakona o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj (e-Uprava)
Novela Stanovanjskega zakona

The post Plačevali boste več! Tu je novi zakon, ki spreminja življenje vseh najemnikov first appeared on NaDlani.si.

Read Entire Article