Pistacije lahko uspevajo tudi pri nas, vendar mnogi pri sajenju spregledajo eno stvar

Pistacije večina ljudi povezuje z vročimi pokrajinami Irana, Turčije ali Kalifornije. Zato marsikdo misli, da to drevo v naših krajih ne bi moglo uspevati. V zadnjih letih pa nekateri vrtnarji v Sloveniji poskušajo tudi s pistacijami in izkušnje kažejo, da je rastlina precej bolj prilagodljiva, kot bi pričakovali.

Iranska pistacija, znana kot Pistacia vera, dobro prenaša sušo in ima presenetljivo dobro odpornost na bolezni. Če je posajena na primernem mestu in v ustreznih tleh, lahko prenese tudi hladnejše zime. Prav zaradi te lastnosti jo nekateri sadjarji vidijo kot zanimivo dopolnitev sadovnjaka.

Pri sajenju pa mnogi spregledajo eno pomembno podrobnost. Pistacija ni samo eno drevo. Za pridelek sta potrebni dve rastlini.

Zakaj pistacije veljajo za zelo prilagodljivo sadno drevo?

Pistacija je razmeroma majhno drevo, ki v odrasli dobi doseže približno štiri do šest metrov višine. Rast je počasna, vendar stabilna. Drevo razvije široko krošnjo in dobro prenaša sušne razmere, kar je v vse bolj suhih poletjih lahko velika prednost.

V primerjavi z nekaterimi sadnimi vrstami ima pistacija še eno zanimivo lastnost. Razmeroma redko zboleva za boleznimi, ki pogosto prizadenejo sadna drevesa. Prav zato je nega običajno precej preprosta.

Drevo cveti spomladi, plodovi pa dozorijo proti koncu poletja ali v začetku jeseni. V naših razmerah se to pogosto zgodi septembra.

Največja posebnost pistacije je način opraševanja. Gre za dvodomno rastlino, kar pomeni, da obstajajo moška in ženska drevesa. Žensko drevo tvori plodove, moško pa proizvaja cvetni prah.

Če na vrtu raste samo eno drevo, pridelka ne bo.

Pistacije

Kdaj cepljena sadika prvič obrodi?

Pri pistacijah je pomembno tudi vprašanje potrpežljivosti. Drevo potrebuje nekaj let, da se dobro ukorenini in začne redno roditi.

Cepljena sadika lahko v ugodnih razmerah prvič obrodi približno peto leto po sajenju. V prvih letih je rast počasna, kasneje pa drevo postopoma razvije močnejšo krošnjo in več cvetov.

Zaradi tega nekateri sadjarji pistacijo obravnavajo kot dolgoročno naložbo v sadovnjak. Drevo lahko ob dobri oskrbi rodi več desetletij.

Kako pripraviti tla in izbrati pravo mesto?

Uspeh pri gojenju pistacije je pogosto povezan predvsem z izbiro pravega mesta. Drevo potrebuje veliko sončne svetlobe. Najbolje uspeva na odprti, sončni legi, kjer je večino dneva izpostavljeno neposredni svetlobi.

Tla naj bodo dobro odcedna in zračna. Pistacije namreč slabo prenašajo zastajanje vode. Če se voda dlje časa zadržuje v zemlji, lahko korenine začnejo gniti.

Pred sajenjem je zato smiselno pripraviti tla. Najprej odstranimo plevel in zrahljamo zgornjo plast zemlje. Dobrodošlo je tudi dodajanje komposta, ki izboljša strukturo tal in poveča količino organske snovi.

Pistacije imajo rade rahlo bazična tla. Najprimernejši pH je približno med 7,0 in 8,5. Takšna tla omogočajo koreninam dobro rast in lažje sprejemanje hranil.

Zakaj pistacije potrebujejo dobro drenažo?

Koreninski sistem pistacije je precej občutljiv na prekomerno vlago. V naravnih območjih rasti so tla pogosto suha in dobro prepustna.

Če voda v zemlji zastaja, se korenine težje oskrbujejo s kisikom. V takšnih razmerah se lahko pojavijo bolezni korenin ali počasnejša rast drevesa.

Zato je pomembno, da je zemlja rahla in dobro odcedna. Na težjih tleh lahko vrtnarji strukturo izboljšajo z dodajanjem peska, komposta ali organske snovi. Takšna priprava tal pogosto pomeni veliko razliko v prvih letih rasti.

Razdalja med sadikami in osnovna nega

Pri sajenju pistacij je pomembna tudi razdalja med drevesi. Ker krošnja sčasoma postane precej široka, sadike običajno sadimo tri do štiri metre narazen.

Takšna razdalja omogoča dovolj prostora za razvoj krošnje in dobro kroženje zraka. Hkrati drevesa dobijo dovolj svetlobe, kar je pomembno za razvoj plodov.

Gnojenje pri pistacijah ni zahtevno. V prvih letih pogosto zadostuje dodatek komposta ali zmerna uporaba kompleksnih gnojil. Nekateri sadjarji uporabljajo tudi gnojila z uravnoteženim razmerjem hranil, na primer NPK.

Pri tem je pomembno, da z gnojenjem ne pretiravamo. Pistacije namreč dobro uspevajo tudi v nekoliko skromnejših razmerah.

Ko se drevo enkrat dobro ukorenini, postane precej odporno na sušo. Prav zato ga nekateri vidijo kot zanimivo možnost za sadovnjake v obdobjih, ko so poletja vse bolj suha.

Pistacija tako ni več le eksotično drevo iz toplih krajev. Z nekaj potrpežljivosti in pravilno izbiro mesta lahko postane zanimiv del tudi domačega sadovnjaka. Včasih je dovolj le to, da pri sajenju ne spregledamo tiste ene ključne podrobnosti – da drevo za pridelek potrebuje svojega opraševalca.

Šparglji na domačem vrtu: zdaj je pravi čas za sajenje in spomladansko letino

Sajenje oljk na morju: je sorta Štorta prava izbira za vlaganje in peko?

Sajenje trobentic za domačo okrasitev: pravi čas, prava zemlja in pravilno zalivanje

Prihaja najboljši čas za sajenje sadnega drevja

Objava Pistacije lahko uspevajo tudi pri nas, vendar mnogi pri sajenju spregledajo eno stvar se je pojavila na Vse za moj dan.