Jaz ne vem, kaj vpliva na tiste cifre, ki naj bi bile število klikov ali ogledov bloga, ki ga pišem. Sumim urednico. ampak ko jo vprašam, mi tako zapleteno odgovori, da obupam. Pri pisanju imam proste roke, ona doda le naslov, pri zadnji objavi ga je zadela v nulo. Mogoče ji bom dal del honorarja, ki ga dobim za vsako objavo (hvala Neža).
Ukradli so nam dan all inclusiva
Bombastične obljube agencij se včasih spremenijo v nočno moro, za katero se ti potem opravičijo in zahvalijo za razumevanje in to je vse. O kakšnem nadomestilu za neizpolnjene ponudbe v programu nočejo niti slišati. Tokrat so nam “ukradli” en dan all inclusiva v Hurgadi, očitno so se zbali za zaloge, ker so vedeli, da prihajava jaz in Lovro.

Če je bil polet z baloni “hajlajt” izleta, pa je bilo snorklanje med koralnimi grebeni, vsaj zame, pravo razočaranje. Ni problema, da me je zeblo, v vodi pač ni klime, tako kot je niti na avtobusu ni bilo. Žal ni bilo niti tistih jat čudovitih rib, ki so jih obljubljali. Priznati moram – bili sta dve. Ne jati – dve ribi, lepi kot sardelce v Piranskem zalivu.
Nateg na vsakem koraku
Da ne pozabim, kar se sex turizma tiče, ne hodite na Tajsko, v Egiptu boste nategnjeni na vsakem koraku. Marsikje niti opazili ne boste. Vsi, od receptorja, čistilke, taksista, kelnarja, vratarja, prodajalca, vsiiii so del te porno verige. Nategnjeni boste pa tudi, če imate na sebi troje gat.
Spet sem dobil potrditev, da jaz pač nisem za med stene, kamne, muzeje, freske, niti pri piramidah nisem padel v nezavest od navdušenja. Kaj me je navdušilo? Spanje v puščavi, vožnja po Nilu, večerna žurka na barki, polet z balonom, sprehajanje po nubijski vasi in povabilo Nubijca v hišo in večerni sprehod ob obali Nila, kjer sem naletel na skupino domačinov, ki so me povabili naj malo prisedem. Kmalu se mi je pridružil še Lovro, končalo se je pa tako, da sva bila po dveh potegih sreče oba počena kot majmuna. Saj razumete, a ne?
Z avanturizmom se sprijaznim, z vsako šlamparijo pa tudi ne
Egipt je pust, umazan, kaotičen in ni za vsakogar. Seveda je raj za ljubitelje zgodovine in plastičnih resortov kot sta Hurgada ali Sharm el Sheik, kamor pa jaz niti zastonj ne bi šel.
Nepozabno je bilo tudi 22 urno potovanje z avtobusom, ki je bil bolj podoben svinjaku, na katerem je klima občasno tudi delala.
Zaradi šlamparije naše agencije nismo dobili dovoljenja za vožnjo po avtocesti, vozili smo se po cesti, ki je na vsakih 200 metrov imela hitrostne ovire. Ne vem, če si lahko predstavljate moje frustracije na zadnjih sedežih avtobusa. Premetavalo me je kot vrečo krompirja.
Seveda sem kar med vožnjo po mejlu pisaril šefu naše agencije, ki pa se mi je zahvalil za razumevanje in poučil, da vsakič pač ne gre vse po planu. Vstopila sva v vojno, ki jo bom nadaljeval vse do končne zmage. Ne bo se kar tako končalo. Tudi dva dni v Hurgadi se je skrajšalo na en dan, baje zaradi letalskih povezav. Ne, ne – cena aranžmaja se ni “skrajšala” niti za cent, čeprav smo bili ob eno večerjo, spanje in zajtrk. To so pač čari cenovno nižjega turizma, kjer je program potovanja nepredvidljiv, a zato bolj avanturističen. No, s tem bi se sprijaznil, z nekaterimi nategi pa pač ne.
Kot običajno smo šli v dve skupini
V skupini nas je bilo 22 in kot na vseh potovanjih do sedaj, je po prvem potegu šnopca iz rukzaka skupina razpadla na dva dela. Na konzumatorje in tiste, ki so šli na potovanje samo, da bi kaj novega videli in spoznali. Sploh ne vedo, kaj zamujajo. Piramide lahko vidiš tudi po TV. Hecam se. Skupina je bila fajn, nihče se ni pritoževal nad nami bolj veselimi. Vodička, s katero sva bila z Lovrotom že v Vietnamu, si je nabavila zalogo pomirjeval. Tokrat je vedela, s kom bo imela opravka, zato se je dobro pripravila. To je tudi treba omeniti – njej klobuk dol za vse, kar je za nas storila, pa ji niti ne bi bilo treba. Prava enciklopedija znanja in iznajdljivosti.
Ekspoze.
Spet je blo fajn, zanič hrana, pokvarjeni domačini (seveda z izjemami), pivo na redkih lokacijah, dobra družba in srečen prihod iz plus 30 na sneženih minus 5. Ostali bodo lepi spomini in foto knjiga, ki me bo spomnila, da v Egipt pa še enkrat zagotovo ne bom šel. Vietnam še vedno vodi z veliko prednostjo pred ostalimi potovanji. Povsod je lepo, doma je pa najlepše, ker komaj čakam, da grem spet od doma.
Šri Lanka prihajaaam? Lovrota tokrat puščam doma, ker se pripravlja na Kenijo, kamor greva junija.
Sorodni članek:
HRABRI MIŠEK je povedal tisto, kar turistične agencije zamolčijo
The post Pišem pritožbo, dost mam! appeared first on ZON.