Pirc Musar: Evropa ne sme postati talka lastnih razhajanj

Evropa si ne more privoščiti, da bi postala talka lastnih razhajanj, je po današnjem srečanju skupine Arraiolos na Brdu pri Kranju povedala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Opozorila je, da živimo v svetu velikih geopolitičnih sprememb, in se v luči tega zavzela za krepitev sodelovanja med državami.

»Živimo v svetu velikih sprememb, vojna se je vrnila na evropska tla, mednarodni red je pod vse večjim pritiskom, globalna gospodarska in tehnološka konkurenca se zaostrujeta. Evropa se mora na te spremembe odzvati ne z umikom, ne z razdrobljenostjo, temveč s sodelovanjem, odločnostjo, predvsem pa s samozavestjo,« je na novinarski konferenci po srečanju predsednikov povedala Pirc Musar.

Po besedah slovenske predsednice je bilo v ospredju pogovorov vprašanje, kako lahko Evropa v času številnih kriz ohrani svojo enotnost, politično težo, gospodarsko moč in sposobnost ukrepanja, ne da bi se pri tem odpovedala vrednotam, na katerih temelji.

Opozorila je, da si Evropa ne more privoščiti, da bi postala talka lastnih razhajanj. Prepričana je namreč, da je različnost pogledov med evropskimi državami nekaj povsem običajnega, vendar nas morajo vselej povezovati skupne vrednote, kot so demokracija, človekove pravice in vladavina prava. Evropa po njenih besedah potrebuje več sodelovanja in manj delitev.

Po njenih besedah so se predsedniki v današnjih pogovorih strinjali, da bo »tudi v politiki EU potrebno nekaj spremeniti«, predvsem pa se unija ne sme zapirati pred svetom in misliti, da je lahko samozadostna.

Zavzela se je tudi za krepitev gospodarskega razvoja Evrope, večjo strateško sposobnost ukrepanja ter vlaganja v znanost in tehnologijo, a hkrati izrazila zaskrbljenost glede razvoja umetne inteligence. Ponovno je tudi poudarila pomen mednarodnega reda, ki temelji na pravilih in ne na razmerjih moči, ter se zavzela za reformo Varnostnega sveta ZN.

Med ključnimi poudarki razprave je tako izpostavila pomen multilateralizma in mednarodnih institucij, pa tudi mlade, ki so konkurenčna prihodnost Evrope.

»Vlaganje v mlade ni strošek, temveč najboljša naložba v dolgoročno konkurenčnost, stabilnost in odpornost Evrope,« je dejala Pirc Musar.

Pozornost so v razpravah po njenih besedah namenili tudi manj vidnim posledicam sodobnih kriz - tesnobi, negotovosti, strahu in njihovemu vplivu na družbeno povezanost. »Kot politični voditelji imamo pri tem veliko odgovornost. Strahu ne smemo izkoriščati, temveč ga moramo razumeti. Naša naloga je graditi zaupanje in pogoje za spoštljiv dialog,« je dejala predsednica.

Menila je še, da so družbena omrežja del problema in ne del rešitve, saj omogočajo hitro širjenje sovražnosti, nesramnost pa postaja dominanten stil pogovora.

Govora je bilo tudi o širitvi EU, pri čemer je predsednica poudarila, da bi širitev morala biti prioriteta, saj je nujno potrebna za močno in enotno Evropo. »Če tukaj ne bomo naredili pomembnega koraka naprej, bodo mnoge države ostale v čakalnici predolgo ali celo za vedno,« je dejala.

Pirc Musar se je na novinarski konferenci posebej zahvalila predstavnikom domačih in tujih medijev za izkazano zanimanje in ob tej priložnosti izpostavila RTV Slovenija. »Njen prispevek k medijski krajini je preprosto neprecenljiv,« je dodala.

Na srečanju predsednikov z neizvršnimi pooblastili v formatu Arraiolos, ki ga je Slovenija gostila prvič, so sodelovali predsedniki Avstrije, Italije, Nemčije, Irske, Estonije, Portugalske, Grčije, Latvije, Madžarske, Malte in Slovaške. Del skupine so še Bolgarija, Finska in Hrvaška, a so se njihovi voditelji zaradi drugih obveznosti opravičili, v zadnjem trenutku je podobno storil tudi predsednik Poljske.