Petnajst odstotkov vprašanih opravičuje nasilje nad ženskami

Velika večina vprašanih je v anketi, ki jo je pripravil Tržaški ženski svet (Consulta femminile di Trieste), izjavila, da nasilja nikoli ne moremo opravičiti. Tako pravi 83,7 odstotka vprašanih, 15 odstotkov pa jih meni, da bi lahko bilo nasilje v nekaterih primerih opravičljivo. Ta podatek nam nakazuje, da je treba na temi nasilja nasploh in nasilja nad ženskami še veliko delati, poudarjajo v Tržaškem ženskem svetu.

Rezultate vprašalnika, ki je nastal v sklopu projekta za boj proti nasilju nad ženskami Direzione rispetto (slednjega podpira tudi Dežela FJK), so orisali v četrtek v deželni dvorani Tessitori, kjer je potekala predstavitev novonastalega dokumenta Tržaškega ženskega sveta z naslovom Verso un manifesto positivo. V njem so poleg rezultatov vprašalnika objavljene smernice za preprečevanje nasilja nad ženskami in nasilja na podlagi spola, izvajanje preventive ter za ustvarjanje vključujoče družbe z usklajenim delovanjem občanov in institucij.

Dokument je ženski svet vročil predstavnikom in predstavnicam policije in karabinjerjev, ki so tudi spregovorili o svojih izkušnjah z žrtvami nasilja. Navzoče sta pozdravila deželna svetnica Giulia Massolino (Pakt za avtonomijo) in predsednik fundacije Casali, ki podpira pobude ženskega sveta, Francesco Slocovich, pa tudi predstavniki podjetja Terre di moto, ki je sodelovalo pri projektu.

Zbirale so predloge in misli

Dokument so podrobneje predstavili njegovi snovalci. Prva je spregovorila predsednica ženskega sveta Debora Desio. Pojasnila je, kako je do dokumenta sploh prišlo: »Vprašali smo se: kako je mogoče, da vsi delamo za to, da preprečimo nasilje nad ženskami, kljub temu pa število primerov ne upada? Kje pravzaprav prihaja do težav v komunikaciji in kako naj se pogovarjamo z ljudmi, da bomo uspešni?« Od začetka projekta Direzione rispetto leta 2024 je ženski svet priredil več pobud. Med temi je tudi potujoča razstava Com’eri vestita, v sklopu katere so članice ženskega sveta v rdečem zvezku zbirale misli in pričevanja na temo nasilja. Nato so mnenja, predloge in doživetja začele zbirati s spletnim vprašalnikom, na katerega se je odzvalo več kot 400 žensk in moških, je povedala Desio.

Sociologinja Cristiana Scoppetta je predstavila refleksijo o stanju današnje družbe, v kateri je nasilje postalo sistematičen pojav. Shermy Del Giudice in Nicla Schwander iz družbe za javnomnenjske raziskave SWG sta razčlenili rezultate vprašalnika in jih primerjali s podatki na nacionalni ravni. Analizo odgovorov je predstavil študent na tržaški univerzi Francesco Sulli.

Nasilje doživelo 84 % žensk

Analizirani vzorec (399 veljavnih odgovorov od skupno 409 udeležencev) so sestavljale predvsem ženske (približno 82 odstotkov), stare od 19 do 84 let. Povprečna starost je znašala približno 53 let. Med anketiranimi ženskami se jih približno 29 odstotkov ob samostojnem odhodu od doma vedno počuti sproščeno, 34 odstotkov se počuti varno podnevi, ne pa ponoči, 13,5 odstotka pa jih navaja, da je to odvisno od okoliščin. 84 odstotkov žensk je izjavilo, da so že doživele nasilje.

Med moškimi jih je več kot 64 odstotkov navedlo, da so bili priča nasilju nad ženskami, 56 odstotkov pa jih priznava, da so predsodki v njihovem družbenem krogu zelo razširjeni. V odprtih odgovorih so izstopale teme, povezane s patriarhalno kulturo, s pomanjkanjem vzgoje glede čustvenih odnosov in z vlogo medijev. Končna priporočila se osredotočajo na izobraževanje, ozaveščanje in podporo žrtvam.