Peru ostro nad transspolno identiteto

Peru je z vladnim odlokom uradno uvrstil transspolno identiteto med duševna stanja in jo za administrativne ter zdravstvene namene označil kot duševno bolezen.

Odločitev je sprožila takojšen in močan odziv organizacij za človekove pravice ter LGBTQ+ skupnosti, ki opozarjajo na nevarne posledice takšnega pristopa. O tem je poročal tudi medij Reuters.

Vse več promocije v družbi namreč sproža širši val odziva med politiki – saj se zdi, da se je promocija LGBTIQ+ vrednot razpasala v vse pore družbe. Ne glede na vse je perujska odločitev sprožila ogorčenost.  Na prvi pogled gre za birokratsko klasifikacijo. A psihološko ima oznaka duševne bolezni precej globlji učinek. Ko identiteto označimo kot patologijo, ne gre več zgolj za opis – gre za spremembo odnosa družbe do posameznika. Nekaj, kar je opredeljeno kot bolezen, sproži povsem drugačen miselni okvir: namesto razumevanja se pojavijo ideje nadzora, popravljanja ali izključevanja. Sovraštvo ali zdrava kmečka pamet?

Novica se je razširila hitro in daleč. Ni šlo le za eno politično odločitev ali en državni odlok. Šlo je za vprašanje moči: kdo ima pravico definirati, kaj je normalno, kaj je bolezen in kaj je preprosto del človeške raznolikosti. In še globlje – čigav obstoj mora biti razložen, upravičen ali zdravljen, da bi bil sprejet. Seveda to velja tako za argumente, ki so za kot za te, ki so proti taki klasifikaciji. 

Primer Peruja tako odpira širšo razpravo, ki presega meje države. Razkriva, kako lahko jezik oblasti – skozi navidezno tehnične in medicinske izraze – oblikuje družbeno resničnost – v obeh primerih (torej v kolikor podpiral LGBTIQ ideologijo ali pa si proti).

Vir: poročanje Reutersa, 2024, o vladnem odloku v Peruju, ki transspolno identiteto uvršča med duševna stanja.