ARTICLE AD
Pravkar končana sezona smučarskih skokov je bila v mnogih pogledih izjemno uspešna, a je nanjo zaradi afere s prirejanjem dresov padel velik črni madež, je ob robu dogajanja v Planici ocenil šef panoge pri Mednarodni smučarski zvezi (Fis) Sandro Pertile. Krovno zvezo zato v naslednjih tednih čaka veliko dela.
Italijan, ki pri Fisu od leta 2019 vodi skakalne tekme, je v pogovoru za STA kot pozitivno v letošnji sezoni ocenil tako varnost skakalcev kot tudi uspešno soočenje z vremenskimi izzivi, po nedeljskem finalu pa tudi nov svetovni rekord Domna Prevca. A ob tem nikakor ni mogel mimo škandala, ki je zaznamoval sklepni del sezone.
Zaradi prirejanja dresov v norveški reprezentanci na svetovnem prvenstvu v Trondheimu je Fis že ukrepal proti vpletenim. Doslej je krovna zveza suspendirala pet skakalcev in tri člane strokovnega štaba do konca preiskave. Zgodba pa bo imela tudi bolj daljnosežne posledice, pri Fisu bodo spomladi na vrsti mnogi pomembni pogovori.
Pertile je zato še toliko bolj vesel, da se je sezona končala na pozitivni noti z rekordom Prevca, za katerega je ocenil, da je uravnotežil celotno dogajanje v sezoni.
Smo tik pred koncem sezone (op. p. STA, pogovor je potekal v soboto po ekipni tekmi). Če se za tisto, kar je bilo slabega v njej, dobro ve, kaj pa je po vašem bilo dobrega? Kako bi jo ocenili na splošno?
Seveda moramo počakati še na zadnjo tekmo, vendar bi izpostavil to, da smo lani ob tem času veliko govorili o padcih in poškodbah tekmovalcev. Letos smo glede tega v boljšem položaju. Tudi sicer sem med sezono dobival občutek, da je to najboljša sezona, odkar sem na tem položaju. Priča smo bili izjemni novoletni turneji, pa tudi številnim izjemnim tekmam z odličnim vzdušjem, tudi zadnjim v Planici.
Po drugi strani pa smo imeli tudi ta dogodek, ki je pustil črni madež. To moramo priznati in moramo ukrepati, da popravimo zadeve.
Če ostanemo pri pozitivnih zadevah. Vemo, da se vreme spreminja, da je postalo tudi bolj nepredvidljivo. Ob tem ste gotovo zadovoljni z deležem izvedenih tekem?
Res je, na koledarju je bilo 39 tekem in izpeljali smo prav vse, kar se mi zdi izjemen dosežek. Mislim, da to kaže na to, da imamo dobro postavljeno strukturo delovanja skozi celotno verigo od organizatorjev do ekip.
Po nekoliko nenavadnem začetku, ko v Skandinaviji nismo imeli nič novozapadlega snega, smo nato imeli precej stabilno vreme. Je pa res, da nikjer ni bilo veliko snega. To je vsekakor ena od ključnih ugotovitev, ki bo seveda pomembno vplivalo na naš šport tudi v prihodnje. Ampak mislim, da imamo s hibridno različico (op. p. ledeno smučino in pristajanjem na plastiki) rešitev za ta izziv tudi za prihodnje.
Kot ste sami dejali, ne gre mimo črnega madeža sezone – škandala s prirejanjem dresov v norveški reprezentanci. Prihodnja je olimpijska sezona, ko se praviloma izogibate večjim spremembam pravil, zato je ob tem pomembno vprašanje – kako ukrepati, da so tovrsten eksces ne bi ponovil?
Delamo na tem, da dobimo čim več idej, kako izboljšati sistem. Po dogodkih v Trondheimu so se nam oglasili številni serviserji s svojimi predlogi. Na to temo smo imeli tudi več sestankov tu v Planici in zavedamo se, da bomo morali sprejeti določene ukrepe, med drugim za zagotavljanje bolj jasnega in objektivnega merjenja izpolnjevanja kriterijev pri dresih.
Seveda imamo v mislih, da so v prihodnji sezoni na sporedu olimpijske igre. Zato bomo ukrepe sprejemali po korakih, tako da bodo najbolj nujni veljali za čas do olimpijskih iger, nato pa bo sledila še večja prenova pravil za sezono po tem.
Lahko poveste kaj več o ukrepih? Govori se o manjšem številu dresov, ki bo na voljo vsakemu izmed skakalcev. Je še kaj?
Ta del je zelo pomemben. Na zmanjšanju števila dresov smo delali že v preteklosti. Nekoč si ne bi mogli predstavljati, da bi lahko skakalci sezono opravili z zgolj desetimi dresi. Imeli smo skakalce, ki so jih imeli tudi po 50, a smo šli v zmanjšanje tudi zaradi vprašanja trajnosti.
Imamo kar dobro predstavo, kaj bi lahko storili tudi na področju bolj objektivnega preverjanja dresov. Ampak potrebovali bomo nekaj časa, da te ideje spremenimo v izvedljive ukrepe.
Razmišljate tudi o večjem številu kontrolorjev?
Tudi to je nekaj, o čemer se pogovarjamo. Moramo prevzeti svoj del odgovornosti za nastalo stanje. Izvedli smo že preliminarni sestanek na to temo, a po dolgi sezoni si želim, da se moji ljudje najprej malce odpočijejo. Po Trondheimu je bilo izjemno zahtevno obdobje.
Po nekaj dnevih počitka bi se nato lotili temeljitega pregleda. Moramo priznati da naše delovanje na tem področju ni bilo optimalno. Ne želim kazati s prstom na kogar koli, to ni moj način delovanja, smo namreč ekipa. Te odločitve bomo sprejeli skupaj. V preteklosti smo že sprejemali pomembne odločitve za boljši nadzor dresov, vključno z uvedbo tridimenzionalnega skenerja, uvedbo čipiranja dresov, z zmanjšanjem dimenzij …
Mislim, da smo delovali v pravi smeri, ampak kot ste omenili, moramo zdaj narediti še korak več v smeri čim bolj objektivnega merjenja izpolnjevanja kriterijev. V tem pogledu nimam zadržkov za povečanje števila nadzornikov, to se mi zdi dobro.
Kaj pa ideja, da bi pri pregledih bili prisotni predstavniki ekip?
Tudi tu puščam vrata odprta. A treba se je zavedati, da je to za ekipe dvorezna odločitev, saj bodo vsi imeli dostop do tehnoloških rešitev vseh ostalih.
Fis je izrekla prepovedi vpletenim v afero. Sami ste v preteklih dneh omenjali možnost, da bi ta ukrep lahko doletel še koga. Kako kaže s tem? Pa tudi kako dolge bodo kazni prepovedi nastopanja?
Na to vam trenutno ne morem odgovoriti iz dveh razlogov. Prvi je, ker so postopki tajni, drugi, ker moramo pustiti preiskovalcem, da opravijo svoje delo do konca. Najeli smo zunanje podjetje, da preveri dejstva in nam predstavi ugotovitve.
Vse skupaj bomo skušali opraviti čim prej in ob tem zagotoviti pregleden in pravičen proces. Lahko pa dodam, da verjetno pri tem ne gre za vprašanje dni ampak za vprašanje tednov.
Še eno pomembno vprašanje, ki vas čaka, je določanje koledarjev za prihodnje sezone. Predlagate združevanje terminov in prizorišč moških in ženskih tekem v sezoni 2026/27, kar je razburilo nekatere zveze, med njimi tudi slovensko, ki si želijo ohraniti ženske tekme na srednjih skakalnicah. Kje ste trenutno glede te teme?
To je seveda pomembno vprašanje. Mi si želimo še dodatno okrepiti ženske skoke. Z združevanjem moških in ženskih tekem lahko uporabimo zanimanje za moške tekme, da zagotovimo ženskim tekmam večjo gledanost. Ocenjujem, da je to prava pot za nas.
Seveda pa se pri tem odpirajo tudi nekatera pomembna vprašanja glede določenih prizorišč. V Sloveniji je to primer Ljubnega, ki veliko daje ženskim skokom. Sam se zavedam tega in sem se pripravljen o tem pogovarjati. Seznanjen sem s tem, da imajo na Ljubnem tudi načrte za novo skakalnico, kar se mi zdi najboljša rešitev in korak v prihodnost.
Kdaj pa lahko pričakujemo končno odločitev glede koledarja za poolimpijsko sezono?
Na koledarju za sezono 2026/27 bomo začeli delati v prihodnjih dneh. Imeli smo tudi nekaj dobrih povratnih informacij iz ekip za letošnjo sezono. Med temi je tudi to, da so bili športniki izjemno veseli tistih dveh tednov pavze, ki smo ju vključili v koledar.
Zavedamo se, da športniki niso stroji in da moramo paziti na njihovo zdravje. V tem smislu je možno, da se odločimo tudi za to, da bi v času sezone ločili pavze med moškimi in ženskami in da v tem času izvedli tekme samo za ene, ko bi drugi počivali. S tem bi odprli vrata za nekatere ločene tekme.
V svojih strateških ciljih za razvoj skokov omenjate tudi nove trge. Ob tem pa je dejstvo, da so se nekatere skakalne velesile v zadnjih letih izgubile. Recimo Finci, ki so bili desetletja v samem vrhu. Tudi Švicarji so precej padli, pa tudi Čehi. Kako nekatere tradicionalne skakalne države vrniti v sam vrh skokov?
To se mi zdi prednostna naloga. Tudi o tem nas čakajo pogovori v spomladanskem obdobju, kako privabljati mlade v naš šport. Nekatere naše članice imajo s tem izzive in zdi se mi, da je najpomembneje, da stopimo skupaj na to temo in pogledamo, kaj lahko naredimo.
Čeprav privabljanje otrok v šport ni osnovna naloga Fisa, je to vprašanje za nas pomembno in nekaj pri čemer moramo sodelovati z našimi nacionalnimi zvezami ter jih v čim večji meri podpreti.