PERSPEKTIVE: Svet brez vojn, meja in birokracije

Svet se spreminja hitro. Pravzaprav vsako desetletje hitreje. Star sem triintrideset let in svet, v katerem sem odraščal, skorajda ne obstaja več. Spremenila se je družba, spremenili so se naši običaji, način življenja in odnosi med ljudmi. Upal bi si trditi, da je za večino teh sprememb na vseh področjih najbolj zaslužna tehnologija. Ta nam ponuja nešteto možnosti in nam lahko bistveno olajša življenje in delo.

Toda če je tehnologija po eni strani izjemno hitra - tako njen razvoj kot naloge, ki jih opravlja -, se naša družba še vedno oklepa starih vzorcev in struktur, ki so nastale pred stoletji. Sprašujem se, zakaj se določene stvari ne spreminjajo ali pa se spreminjajo izjemno počasi. Gre za pomanjkanje zavesti o tem, zakaj nekatere stvari počnemo na določen način? Gre za pomanjkanje vizije? Ali pa so nekatere strukture tako globoko zakoreninjene v našo družbo, da je sprememba mogoča le skozi boleče in radikalne pretrese?

Naj pojasnim. V zadnjem obdobju sem veliko razmišljal o vlogi države. Prišel sem do sklepa, da je pojem države, kot ga poznamo danes, večinoma zastarel. Države so se v sodobni obliki začele oblikovati v času industrijske revolucije, ko je proizvodnja silovito naraščala in se je pojavila potreba po enotnem trgu in enotni valuti, ki bi omogočala lažje trgovanje znotraj določenih meja. Držav ni združeval skupen jezik ali kulturna pripadnost, temveč predvsem skupni trgovski in ekonomski interesi.

Nemčija, preden je postala Nemčija, je bila razdrobljena na stotine manjših državic, vsaka s svojim narečjem in lokalno identiteto. Podobno velja za Italijo in druge evropske države. V dveh stoletjih smo prešli od lokalnih trgov k enemu samemu globalnemu trgu. Današnja ekonomija je globalna, prepletena in soodvisna. Interesi niso več zgolj nacionalni, temveč skupni. Pomislimo samo na dejstvo, da ima Kitajska v lasti približno deset odstotkov ameriškega javnega dolga.

Druga točka, ki mi daje misliti, je razmerje med državami in velikimi podjetji. Bruto domači proizvod Republike Slovenije znaša približno 72 milijard ameriških dolarjev. Letni promet podjetja Amazon pa presega 600 milijard dolarjev. To sta le dva primera, ki ju vsi dobro poznamo. V resnici obstaja veliko svetovnih podjetij, katerih letni bruto prihodki presegajo BDP približno 80 do 85 odstotkov držav v svetu. Zavedam se, da pojma BDP in promet podjetja z vidika stroge ekonomske analize nista neposredno primerljiva. Vendar pa je z vidika obsega ekonomske moči, sposobnosti vplivanja in geopolitične teže takšna primerjava čisto utemeljena. Težko si je zatiskati oči pred dejstvom, kakšen vpliv imajo lahko takšna podjetja na politične odločitve posameznih držav.

Ne vem, kakšna je prava rešitev. Vem pa, da živimo v prelomnem obdobju, ki zahteva globoke in korenite spremembe. Verjamem v prihodnost brez vojn, ki se mi prav tako zdijo zastarel mehanizem reševanja konfliktov.

Umetna inteligenca nam je jasno pokazala, da smo šele na začetku nove tehnološke revolucije. Čeprav je marsikoga strah, kam nas bo ta razvoj pripeljal, sem prepričan, da bo prinesel tudi veliko dobrega. Morda nas bo umetna inteligenca nadomestila pri ponavljajočih se in odtujenih opravilih. Morda bo imel človek končno čas in voljo, da se vrne h kreativnemu ustvarjanju, k obrtništvu, k delu, ki polni dušo. Morda se bomo spet približali filozofiji in znanosti ter doživeli novo renesanso - dobo novega humanizma. Čas, v katerem človek ne bo več stroj - kot v Chaplinovem filmu - na tekočem traku, temveč bo znova postal človek.

Ob tem se odpira tudi vprašanje globalnega temeljnega dohodka. Možnost, da bi imel vsak posameznik zagotovljeno osnovno finančno varnost, ne zato, da bi preživel, temveč da bi lahko izbiral. Nekateri morda ne bi počeli ničesar, vendar sem prepričan, da večina ljudi ne zmore biti popolnoma neaktivna. Človek potrebuje smisel. In prav zato bi se mnogi posvetili svojim strastem, znanju, ustvarjanju in skupnosti - ne iz nuje, temveč iz notranje potrebe.

Čeprav je trenutno stanje sveta negotovo, verjamem, da živimo v obdobju tranzicije. Obdobju, v katerem se moramo otresti starega in sprejeti dejstvo, da se svet spreminja - in se bo vedno spreminjal.

Srečno novo leto. Na svet brez vojn, brez birokracije in brez meja.