PERSPEKTIVE: Priložnost, ki je ne smemo zamuditi

8 hours ago 16
ARTICLE AD

Letošnjega osmega in devetega junija bodo italijanski državljani odločali o petih referendumskih vprašanjih, ki zadevajo dve osrednji področji družbenega življenja: delovno zakonodajo in pravice do državljanstva. Referendumi, ki so predlagani v obliki zakonodajnih razveljavitev, vključujejo vprašanja o ponovni uvedbi možnosti reintegracije delavca v primeru nezakonite odpovedi, odpravi omejitve višine odškodnin pri odpustitvah v malih podjetjih, zaostritvi pogojev za začasne pogodbe, uvedbi solidarnostne odgovornosti glavnega naročnika v primeru poškodb v podizvajalskih verigah ter skrajšanju obdobja zakonitega prebivanja za prošnjo za italijansko državljanstvo z desetih na pet let. Gre za teme, ki močno zadevajo tudi mlade: vprašanja zaposlitvene varnosti, integracije in socialne pravičnosti so danes v središču naših življenjskih izzivov.

V tem okviru je na letošnjem referendumu tudi pomembna novost, ki se nanaša na širjenje dostopa do glasovanja: prvič bodo lahko tudi volivci, ki začasno bivajo zunaj svoje občine stalnega prebivališča - zaradi študija, dela ali zdravstvenih razlogov -, glasovali v kraju, v katerem prebivajo trenutno. Gre za poskusni ukrep, namenjen zmanjšanju administrativnih in logističnih ovir, ki pogosto preprečujejo udeležbo na volitvah, zlasti med mladimi. Do 5. maja 2025 so morali zainteresirani oddati prošnjo in ustrezno dokumentacijo občini začasnega prebivališča, da bi uveljavili svojo pravico do glasovanja.

Ta možnost je še posebej pomembna za več sto tisoč študentov, ki študirajo daleč od svojega doma. Po podatkih italijanskega statističnega urada (Istat) je bilo leta 2024 več kot 600.000 študentov vpisanih na univerze zunaj regije svojega stalnega prebivališča. V preteklih letih je prav ta skupina pogosto ostala brez možnosti glasovanja, saj se zaradi stroškov ali urnikov niso mogli vrniti domov. Nova možnost pomeni večjo dostopnost in pravičnejšo obravnavo, kar je ključno za zagotavljanje vključujočo in funkcionalno demokracijo.

Kljub tem pozitivnim spremembam je majhen delež volilne udeležbe med mladimi izziv. Po raziskavi Nacionalnega sveta mladih v sodelovanju z inštitutom Piepoli je pred evropskimi volitvami leta 2024 le 47 odstotkov mladih izjavilo, da bodo glasovali. Tudi če ta delež nekoliko presega splošno povprečje, kaže na globok razkorak med mlajšimi generacijami in političnimi institucijami. Temu je treba dodati še demografski vidik: po podatkih Italijanske agencije za mlade se je v zadnjih dveh desetletjih število mladih v Italiji zmanjšalo za več kot 20 odstotkov, država pa je padla na zadnje mesto v Ev ropi po številu prebivalcev, starih do 35 let.

Volilna vzdržnost mladih zato ni le statistični podatek, temveč opozorilo. Gre za simptome dolgotrajnega nezaupanja, občutka nepomembnosti in odtujenosti od javnega življenja. A prav zaradi teh razmer bi se morala na letošnjem referendumu ta pasivnost spremeniti v novo državljansko zavest. Vloga državljanske vzgoje pri tem ni le v poučevanju pravil demokracije, temveč predvsem v oblikovanju odnosa do sveta, odgovornosti za skupnost in zmožnosti za razumevanje družbenih procesov. Takšna vzgoja ne nastane samo v šolah, temveč se gradi vsak dan - v družini, medijih, javnih razpravah, umetnosti in skupnostih.

Referendumi junija so zato veliko več kot administrativni postopek: so možnost, da se mladi vključijo, odločajo in oblikujejo prihodnost, v kateri bodo živeli. Glas ne bo odločil o vsem, a bo pomemben korak. Ni odveč ponavljati, da demokracija ne more delovati brez sodelovanja vseh - tudi tistih, ki se še učijo hoditi po njenih poteh.

Možnost glasovanja zunaj stalnega prebivališča v tem smislu ni samo tehnična olajšava, ampak tudi simbol. Simbol sistema, ki se želi premakniti naprej, približati ljudem in ponuditi priložnost tistim, ki so se v preteklosti čutili izključene. Je sporočilo, da ni nujno ostati tiho. In hkrati vabilo vsem mladim: informiraj se, razumi, izrazi svoje mnenje. Kajti danes glasovati ni samo pravica - je dejanje zavedanja in odgovornosti do prihodnosti nas vseh.

Read Entire Article