PERSPEKTIVE: Ob torkih po delu v kognifitnes

Tehnološki napredek je omogočil neizmerno lažje življenje in večje priložnosti srečnežem, ki so se rodili v določenih delih sveta. Predvsem jim je dovolil, da so lahko primarne potrebe, kot je iskanje hrane, postavili v drugi plan, s čimer so dobili več prostega časa. Tega je človek lahko uporabljal za bolj »intelektualne« dejavnosti, za ukvarjanje z družbeno strukturo (beri politika), za razvoj orodja in tehnologije, za povečanje svojega bogastva, za izobraževanje, dolgčas, poveličevanje samega sebe, za uničevanje samega sebe (beri tetovaže in pirsingi) ipd. Nekatere izmed teh dejavnostih so imele boljše učinke na posameznika, druge slabše. Vsem pa je jasno, da je življenje v našem delu sveta lažje v primerjavi z recimo devetnajstim stoletjem. Marsikatera sprememba, ki smo jo doživeli, sloni na tehnološkem napredku, ki bi ga rad v tem članku razdelil v dva dela.

Prvi del tehnološkega napredka je s kolesom, parnim strojem, pnevmatskimi napravami, elektriko, motorjem z notranjim zgorevanjem ipd. povečal dejansko fizično moč človeka in jo tudi nadomestil. Potencialno bi lahko danes živeli, skoraj ne da bi aktivirali mišice. Ampak ta tehnološki napredek je bil tako skokovit, da mu razvoj telesa ni sledil. Zato imamo fizične težave, ki so posledica nedejavnosti (debelost, srčne bolezni itd.). Tako so nastali fitnesi in telovadnice, v katerih migamo včasih celo s pomočjo strojev. Skoraj paradoks, saj stroje uporabljamo zato, da povečamo fizični trud, potem ko smo vso mehanizacijo izumili, da bi ga zmanjšali. Prvi del tehnološkega napredka je torej tisti, pri katerem smo nadomestili mehansko delo človeka in ga potem po meri ustvarili v fitnesih.

Nismo se zadovoljili in smo prešli v drugi del tehnološkega napredka, kjer je cilj zmanjšati kognitivne procese. Torej trud, ki ga opravljajo mentalne dejavnosti. Umetna inteligenca, ki se razvija, počasi olajšuje naš mentalni trud in ga bo nadomestila. Kot so stroji zmanjšali naše fizične sposobnosti, bo tehnologija zmanjšala naše kognitivne sposobnosti.

Gre za spremembo, ne za katastrofo. Kot vsako živo bitje na Zemlji se zgolj borimo za preživetje. Prej je bil boj za preživetje boj proti lakoti, danes je boj proti debelosti, jutri bo boj proti kognitivnemu mrku. Tisti, ki se bodo borili, bodo morda hodili dvakrat na teden v to, kar danes imenujemo fitnes (in se bo jutri imenoval biofitnes), in dvakrat na teden v kognifitnes. Tako bo morda naše društvo Burja sport imelo ob programu #MIGAJZBURJO še program #MISLIZBURJO. Nekaterim se morda zdi smešno, ampak gre vedno za obliko boja za preživetje, s katerim se ukvarja posredno ali neposredno skoraj vsaka živalska vrsta.

Zato uporaba umetne inteligence v vsakdanjih opravilih sama po sebi ni problematična, če se zavedamo, da nadomešča kognitivne dejavnosti. Če nam je mar, da ohranimo kognitivne sposobnosti, jih moramo trenirati s konstruktivno debato, branjem, pisanjem ipd. Kdor dela za ekranom, ve, da mora poskrbeti za telovadbo oči vsaj enkrat na uro, drugače oko počasi izgublja svoje sposobnosti. Tako bi morali verjetno enako telovaditi z možgani (ne poznam še časovnih intervalov, ki jih bomo morali spoštovati). Edina stvar, ki me skrbi, je ta, da nismo še razvili občutka avtoanalize svojih kognitivnih sposobnosti. Ko vid peša, to opazimo zelo hitro. Ko se teža viša, tudi opazimo. Kaj pa kognitivne sposobnosti? Prihodnji teden imamo na delovnem mestu preglede, na katerih bodo preverili naše zdravstveno stanje (vid, težo, holesterol, sladkor v krvi, stanje srca ...). Cilj marsikaterega parametra, ki ga merijo, je analiza učinkov, ki jih ima sedentarno življenje na delovnem mestu (torej življenje brez fizične aktivnosti). Najpogostejše vprašanje o vsakdanu je: Kolikokrat se ukvarjaš s športom in s katerim? Morda bo pregled čez kako leto daljši in bodo nekateri izvidi predvidevali elektrode na glavi in merjenje intelektualne dejavnosti. V anketah pa bodo še druga vprašanja: Kolikokrat na teden hodiš v kognifitnes? Kolikokrat misliš s svojo glavo? Koliko knjig si prebral? Krasno, morda nas čaka preporod čitalnic!