PERSPEKTIVE: Knjiga kot sveža trženjska strategija

Živijo, Perspektive! Na začetku poletne sezone, ki se zdaj že žalostno bliža koncu, sem na spletnih omrežjih opazila kratek video. Oglas, v katerem so nastopale knjige, kot nekakšen modni element. Na njih je bilo zapisano ime modne blagovne znamke Miu miu. Rekla sem si, vau, kako dobra reklama.

Ugotovila sem še, da ta modna hiša v svetovnih prestolnicah zares postavlja stojnice in na njih ponuja knjige. Nato sem se podala na širni splet in ugotovila, da to ni nova praksa. Zadnjih nekaj let tudi Chanel, Gucci, Prada idr. oglašujejo branje knjig. In ne samo modne hiše. Pred nekaj meseci je veriga trgovin Bennet običajne embalaže živil, kot so riž, moka ipd., preoblikovala v platnice knjižnih klasikov.

Marketing, bi lahko rekli. Naučili pa so me, da je marketing širok pojem in razvejen na številna področja. Zelo je vključen tudi v knjižni trg. Saj že vsi vemo, da se knjige danes ne prodajajo več zaradi vsebine. In tudi zanje je pomemben denar in to, kako se nova knjižna izdaja predstavi oziroma oglašuje. Sama nisem nikakršen poznavalec marketinga, še manj ekonomije. Nikoli nisem študirala česa, kar bi bilo vsaj malo podobno ekonomiji. Ne.

Opažam pa razne strategije za vključevanje knjig na veliki svetovni trg. Z oglaševanjem seveda. Velja namreč: kdor bolje pomisli, bolje proda. In to, mislim, je filozofija današnjega sveta. In tudi v tako imenovanem knjižnem marketingu so različne marketinške poteze lahko zelo učinkovite.Ena izmed teh je bralni krožek, toda ne v knjižnici, kar je zelo priljubljeno pri nas. Tudi v goriški knjižnici deluje bralni krožek, če niste vedeli. V obeh, v Gorici in Novi Gorici. Kot trženjska strategija pa je zloglasen komercialni bralni klub, in to na svetovni ravni.

Bralni krožek bi lahko definirali kot skupino ljudi, ki se redno srečuje, da bi razpravljala o prebranem. Navadno preberejo eno knjigo na mesec, si podčrtajo nekatere dele, pripravijo zapiske. Nato pa se srečajo in skupaj ocenijo knjigo. Lahko se družijo skupine prijateljev, navadno bolj prijateljic, ki ob domači sladici pokomentirajo zadnje branje. Pred letom dni sem spoznala, da se ta dejavnost pojavlja tudi v univerzitetnih krogih. Na ljubljanski univerzi namreč pripravljajo bralni klub za študente najrazličnejših smeri in vsakič ponudijo knjigo različnega žanra. Bralni krožek lahko urejajo tudi časopisi, tako da en krat na mesec urednik svetuje novo knjižno izdajo.

Pri mladih, ha, tu pa vstopijo še družbena omrežja. Saj danes slavne osebnosti, igralci, pevci, kar prek družbenih omrežij delijo naslove za »svoj« bralni klub, kot na primer že uveljavljena Oprah Winfrey, igralka Emma Roberts in slavna pevka Dua Lipa. Primer ženske poslovnice, ki je s knjižnim klubom ustvarila dobičkonosni trg, je slavna ameriška igralka Reese Witherspoon. Njena strategija ni bila tako neumna, saj si je s svojim knjižnim klubom Reese’s book club ustvarila pravi zaklad.

Vsak mesec izbere eno knjigo, izrecno delo ženske avtorice, in ga oglašuje po družbenih omrežjih, kar omogoča večjo vidljivost avtorice in poveča prodajo knjig. Nato pa investira v ekranizacijo s svojo produkcijsko hišo in pri tem ohrani pravice. Tako ustvarja zagotovljen dobiček, ki se nato z ogledom tv-nadaljevanke ali konkretno tudi filma samo še poveča.

Knjige so torej dobra trženjska strategija, kaj menite? Morda še nekoliko neraziskana, saj jih mnogi še vedno prepoznajo kot nezanimive elemente, ki prašijo police. So torej pravi zaklad. Ne samo zaklad za naše besedišče, kot se več krat ponavlja, ampak zaklad v vseh drugih panogah, in kot sem danes spoznala, tudi v marketinški. Knjige se lahko vključijo v modo, celo v trgovine ali ustvarijo lastno rentabilno ekonomijo. Menim torej, da tega v našem okolju primanjkuje. Kdor se poklicno ukvarja s knjigami, bi lahko na tem področju poskusil veliko več in si več upal. Kdor pa je kot jaz ljubitelj ali kot vi bralec, bi lahko veliko bolj podprl take kampanje, da bi se o njih slišalo daleč naokoli.