Papič: Pri zakonu o visokem šolstvu gre za reformo visokošolskega sistema (dopolnjeno)

Vlada je na današnji seji potrdila predlog zakona o visokem šolstvu. “Gre za reformo visokošolskega sistema, saj prinaša popolnoma nov način financiranja visokega šolstva in podaljšuje obdobje sklepanja pogodb o financiranju univerz,” je na novinarski konferenci po seji povedal minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič.

“Obstoječi zakon je več kot 30 let star, doživel je 13 novel. Skrajni čas je bil, da to področje bolj celovito uredimo,” je dejal Papič. Ob tem je spomnil, da se je postopek snovanja nove visokošolske zakonodaje začel z ustanovitvijo delovne skupine, sestavljene iz vseh relevantnih deležnikov. “Glede obsega sprememb, ki se obetajo s tem zakonom, bi lahko rekli, da gre dejansko za reformo visokošolskega sistema,” je dejal.

Kot najpomembnejši del novega zakona je izpostavil popolnoma novo urejanje financiranja visokega šolstva v prihodnosti. Novi predlog prinaša dvig sredstev, in sicer se na letni ravni za visoko šolstvo zagotavlja 1,5 odstotka BDP oziroma en odstotek BDP za študijsko dejavnost. “Ta sredstva vključujejo tudi investicije v visoko šolstvo in študentske domove,” je pojasnil Papič.

Kot drugo pomembno novost je izpostavil podaljšanje obdobja sklepanja pogodb o financiranju univerz s sedanjih štirih let na šest let, po treh letih sledi revizija. “Več sredstev in šestletne pogodbe pomenijo še več avtonomije za visokošolske zavode. Prav tako bodo lahko tudi lažje načrtovali predvsem dolgoročnejše investicije,” prednosti novega sistema financiranja pojasnjuje minister.

Predlog zakona kot novost uvaja ustanavljanje zgolj javnih univerz in to izključno na predlog vlade, ne pa tudi (javnih) samostojnih visokošolskih zavodov. Predlog prav tako kot novost uvaja ustanavljanje javnih študentskih domov zgolj kot članic javnih univerz. Javni zavod Študentski dom Ljubljana se bo tako priključil Univerzi v Ljubljani, je dejal Papič.

Zakon podrobneje ureja postopek dodeljevanja koncesij, kar je bilo do zdaj po Papičevih besedah izredno neurejeno, ter uvaja novosti glede delovanja Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis). “Spremenilo pa se bo tudi obdobje prve akreditacije oziroma podaljšane akreditacije visokošolskega zavoda z dosedanjih pet na sedem let,” je poudaril.

Povsem novo področje, ki ga ureja predlog zakona, so po Papičevih besedah mikrodokazila, ki jih bo posameznik dobil na podlagi krajšega izobraževanja na visokošolskih zavodih. Kot naslednjo novost predloga zakona je omenil t. i. časovno prilagojen študij, ki nadomešča sedanji izredni študij. Pri tem je Papič opozoril, da je prišlo do napačnih interpretacij, da naj bi ukinjali izredni študij. “To absolutno ne drži, časovno prilagojeni študij je še naprej izredni študij oziroma študij ob delu, razlika je pa v tem, da se lahko obdobje študija enega letnika podaljša do dveh let,” je pojasnil.

Študijski programi na visokošolskih zavodih se bodo še naprej izvajali v slovenskem jeziku, razen v nekaterih izjemah, ki veljajo tudi po sedanji zakonodaji, zakon daje tudi več poudarka športno gibalnim aktivnostim študentov, je še dodal Papič.

“Zakon začne veljati v večini določb s 1. januarjem 2026. Je pa cel kup prehodnih določb, ki segajo tudi do leta 2031. Generacija dijakov, ki bo zaključila srednjo šolo, gimnazijo leta 2030 oziroma eno leto prej, se bo lahko po novih pravilih novele zakona o maturi, to je že upoštevano tudi v našem zakonu, prvič vpisala na univerze v študijskem letu 2030/2031,” je Papič odgovoril na novinarsko vprašanje glede uveljavitve zakona in uskladitve s predlogom novele zakona o maturi.