Pametne naprave že spreminjajo vsakdan, a večina tega sploh ne opazi.

Internet stvari ni več tehnologija prihodnosti, temveč del vsakdana, ki skrbi za učinkovitejšo porabo energije, bolj tekoč promet, varnejšo oskrbo starejših in zanesljivejše delovanje javne infrastrukture.

Pametni števci, senzorji, povezana parkirišča in sistemi za spremljanje okolja so že danes del številnih slovenskih mest in podjetij. Njihova naloga ni le zbiranje podatkov, temveč tudi hitrejše odločanje, nižji stroški in učinkovitejše upravljanje infrastrukture. Hkrati se z množičnim povezovanjem naprav odpirajo vprašanja varnosti in zasebnosti, zato postaja kibernetska zaščita enako pomembna kot sama tehnologija. O tem, kako internet stvari spreminja Slovenijo in kaj od tega pridobijo uporabniki, smo se pogovarjali s Primožem Kučičem, direktorje Digitalnih rešitev v Telekomu Slovenije.

Katere naprave ali sistemi okoli nas so danes najpogostejši primeri tehnologije interneta stvari?

Tehnologija interneta stvari je danes trdno vtkana v naš vsakdan in deluje kot digitalno živčevje družbe. Najpogostejši primeri vključujejo pametne števce za elektriko in vodo, senzorje za pametno razsvetljavo, upravljanje prometa ter nadzor kakovosti zraka. Na industrijskem področju govorimo o masovni uporabi senzorjev za spremljanje proizvodnih procesov in pametne logistike. V Telekomu Slovenije s pomočjo naprednih standardov, kot je Narrowband IoT, in izjemno zmogljivega omrežja pete generacije omogočamo masovno in varno povezovanje teh naprav. S tem podpiramo napredne storitve pametne infrastrukture, kjer visoka razpoložljivost našega omrežja zagotavlja neprekinjeno ter stabilno delovanje celotnega ekosistema.

Kaj bodo uporabniki dejansko imeli od pametnih števcev?

Pametni števci prinašajo predvsem natančen nadzor nad porabo in posledično bistveno večjo energetsko učinkovitost. Uporabnikom omogočajo pametno upravljanje z energijo, optimizacijo porabe ter nižje stroške. Takšni števci popolnoma avtomatizirajo odčitavanja, odpravijo možnost človeških napak in upravljavcem omrežij omogočajo dinamično uravnoteženje sistema, kar je nujno ob rastočem številu sončnih elektrarn. Pri pametnih vodomerih pa je izjemna prednost takojšnja detekcija izlivov ali puščanj vode, kar gospodinjstvom in podjetjem preprečuje visoke materialne škode ter izgube pitne vode.

Kaj je najbolj oprijemljiva korist pametnih mest, ki jo lahko občan opazi že danes?

Najbolj oprijemljive koristi se kažejo v višji kakovosti bivanja, prihranku časa in čistejšem okolju. Storitve pametne infrastrukture prebivalcem lajšajo vsakdan preko pametnih parkirišč, ki voznike ciljno usmerjajo do prostih mest, in sistemov za dinamično upravljanje križišč, ki zmanjšujejo prometne zastoje. Zelo pomembni so tudi pametni zabojniki za odpadke, ki optimizirajo poti komunalnih vozil in znižujejo izpuste, ter pametna javna razsvetljava, ki sveti s polno močjo le ob prisotnosti pešcev ali vozil. Vse to vodi v neposredne finančne prihranke lokalnih skupnosti in usmerjen prehod v trajnostno naravnano družbo.

Ali obstaja primer iz Slovenije, kjer je tehnologija interneta stvari že konkretno izboljšala življenje ljudi ali delovanje občine?

Odličen in humanitarno izjemno pomemben primer je naša e-oskrba na daljavo. Sistem starejšim, bolnikom ter invalidom zagotavlja samostojnejše in varnejše bivanje v domačem okolju s pomočjo štiriindvajseturne povezave z asistenčnim centrom. Projekt je rešil že mnogo življenj in je od julija lani uradna pravica iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Za Mestno občino Kranj zagotavljamo napredni sistem za neprekinjeno spremljanje kakovosti zraka z namestitvijo mobilnih senzorjev na mestne električne avtobuse, ob tem pa mnoga slovenska komunalna podjetja že uporabljajo naše pametne rešitve za digitalizacijo vodovodnih omrežij. Za družbo DARS pa smo vzpostavili prvi nacionalni sistem za pametno zaznavanje zasedenosti parkirišč za težki tovorni promet. Sistem v realnem času spremlja 1.553 parkirnih mest na 52 avtocestnih počivališčih po Sloveniji ter voznikom in upravljavcu zagotavlja zanesljive informacije za učinkovitejše načrtovanje in upravljanje prometa.

Ali so pametni števci in senzorji lahko vstopna točka za resnejše kibernetske napade?

Vsaka povezana naprava vsekakor predstavlja potencialno vstopno točko za kibernetske grožnje. Kibernetska varnost zato ni več le tehnično vprašanje, temveč strateška nuja in eden ključnih stebrov našega poslovanja. V Telekomu Slovenije zaščito gradimo na arhitekturi ničelnega zaupanja. Za nenehno spremljanje in odzivanje na grožnje skrbi naš Center kibernetske varnosti in odpornosti, kjer deluje več kot sto vrhunskih strokovnjakov. Naprave interneta stvari varujemo z namenskimi zasebnimi omrežji in strogimi varnostnimi protokoli na ravni kartice SIM. Naša ekipa tako preprečuje napade za zavrnitev storitve in poskuse vdorov, še preden ti sploh dosežejo končne uporabnike ali infrastrukturo podjetij.

Kaj pravzaprav pametni števci vedo o nas in kako zagotovite, da teh podatkov nihče ne zlorabi?

Skrb za zasebnost in varnost podatkov je naša absolutna prioriteta. Pametni števci beležijo zgolj tehnične podatke o porabi, ki se prenašajo po strogo nadzorovanih in šifriranih povezavah, pogosto preko ločenih zasebnih dostopovnih točk. Podatki se kriptirajo že na sami napravi ob izviru. Posebno pozornost posvečamo digitalni suverenosti, zato informacije obdelujemo strogo lokalno v Sloveniji znotraj našega suverenega oblaka. Popolna skladnost z evropsko direktivo o varstvu podatkov in stroga domača zakonodaja zagotavljata najvišjo stopnjo zaščite pred zlorabami, pri čemer so podatki obdelani in agregirani izključno za nemoteno delovanje storitev.

Kako umetna inteligenca pomaga odkrivati kibernetske napade v praksi?

Bitka z napadalci se danes bije v milisekundah, kjer zgolj človeški odziv ni več dovolj hiter. Umetna inteligenca in strojno učenje v našem operativnem centru v realnem času analizirata terabajte omrežnega prometa in zaznavata minimalne anomalije ali odstopanja od običajnih vzorcev. Sistem omogoča avtomatiziran odziv, s katerim grožnjo nevtraliziramo in izoliramo takoj. Predsednik uprave Boštjan Košak ob tem odlično poudarja, da umetna inteligenca za nas ni le modna muha, ampak postaja nepogrešljiv ščit, orodje za visoko avtomatizacijo ter temelj prediktivne analitike, ki predvidi napad, še preden se ta v celoti razvije.

Če bi za en dan izklopili vse pametne naprave, česa sploh ne bi mogli več početi?

Če bi ugasnili pametne naprave, bi družba in gospodarstvo doživela tehnološki mrk. Ustavili bi se procesi pametnih tovarn, prekinjen bi bil daljinski nadzor nad energetskimi in vodovodnimi omrežji, logistične verige ter spremljanje občutljivih pošiljk zdravil in hrane bi popolnoma razpadli. Zelo kritično bi bilo pri rešitvah elektronske oskrbe, kjer bi na tisoče ranljivih uporabnikov ostalo brez nujne življenjske povezave z zdravstvenim osebjem. Sodobna družba je povsem odvisna od teh tehnologij, zato v Telekomu Slovenije nenehno vlagamo v povečevanje odpornosti naših sistemov. Smo digitalna hrbtenica Slovenije, ki zagotavlja varno delovanje ključnih infrastruktur države v vseh razmerah.

Ali je Slovenija na področju pametnih mest in interneta stvari med vodilnimi državami?

Slovenija se na tem področju upravičeno uvršča v tehnološki vrh Evrope. Naša prednost je rezultat strateških in pravočasnih investicij, saj smo v celoti prenovili jedrno mobilno omrežje in prešli na najsodobnejšo programsko definirano arhitekturo v oblaku. S signalom pete generacije odlično pokrivamo več kot devetindevetdeset odstotkov prebivalstva. Zmožnost mrežnega rezanja nam ob tem omogoča, da za kritično infrastrukturo in pametna mesta ustvarimo namenska virtualna omrežja z zagotovljeno pasovno širino in visoko zanesljivostjo. Smo vodilni operater pri vpeljavi inovativnih rešitev, s katerimi pospešujemo in poganjamo digitalizacijo celotnega slovenskega gospodarstva.

Kako si predstavljate Slovenijo čez deset let in katere nove storitve bodo običajen del vsakdana?

Čez deset let bo Slovenija visoko razvita, trajnostno povezana in pametna digitalna družba. Pričakujemo polno uvedbo tehnologije šeste generacije ter globoko integracijo umetne inteligence v vse pore družbe. Standard bodo postali digitalni dvojčki mest, ki bodo omogočali simulacije prometa in rabe energije v realnem času. Povsem običajni bodo tudi avtonomni transportni sistemi. Pričakujemo lahko še več podatkov, tudi s pomočjo naprav IoT. Vse to bo omogočilo še bolj odzivno in kakovostno odločanje, poslovanje, optimizacijo stroškov ter še boljšo izrabo javne in zasebne infrastrukture.

The post Pametne naprave že spreminjajo vsakdan, a večina tega sploh ne opazi. appeared first on Tehnozvezdje.