Pakt o prijateljstvu in nenapadanju med Sovjetsko zvezo in Kraljevino Jugoslavijo

9 hours ago 6
ARTICLE AD

5. aprila 1941 je bila podpisana pogodba o nenapadanju med Kraljevino Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Pogodbo sta podpisala sovjetski zunanji minister Vjačeslav Mulotov in jugoslovanski veleposlanik v Moskvi dr. Milan Gavrilovič.

Vsebino pogodbe so v Slovenskem narodu povzeli z besedami:

»Vladi SSSR in kraljevine Jugoslavije sta se v prepričanju, da bo mogoče na ta način služiti miru, odločili skleniti pogodbo o prijateljstvu in nenapadanju. Sporazumeli sta se v naslednjih točkah:

  1. Obe pogodbeni stranki se zavezujeta, da ne bosta druga druge napadli in da bosta medsebojno spoštovali neodvisnost, suverenost in teritorialno nedotakljivost ene in druge.
  2. Če eno izmed obeh pogodbenih strank napade kaka tretja sila, bo vztrajala druga pogodbena stranka pri politiki prijateljstva do nje.
  3. Pogodba velja za dobo pet let. Če je ena izmed obeh pogodbenih strank leto dni pred njenim potekom ne odpove, se pogodba podaljša za nadaljnjih pet let.
  4. Pogodba se uveljavi, čim se podpiše. Obe pogodbeni stranki se zavezujeta, da bosta pogodbo čim pred ratificirali. Ratifikacijski dokumenti bodo izmenjani v Beogradu.

V potrditev te pogodbe sta jo pooblaščena zastopnika vlad SSSR in kraljevine Jugoslavije podpisala in opečatila. V Moskvi, 5. aprila 1941.«

V prvi številki Službenih novic Kraljevine Jugoslavije, ki je izšla 19. avgusta 1941, je bilo zapisano, da si je Jugoslavija ves čas prizadevala za dobre (predvsem gospodarske) odnose z Nemčijo. Kljub vsemu pa je bilo zanjo nujno, da je ohranjala in krepila odnose tudi z drugimi velesilami in je zato podpisala pogodbo o prijateljstvu s Sovjetsko zvezo. »Takšna pogodba je ustrezala željam ljudi in ni bila v ničemer v nasprotju z našimi obstoječimi mednarodnimi obveznostmi.« Ob tem pa so  v Službenih novicah dodali še: »Navdihnjena z najboljšo voljo za ohranitev miru in prijateljskih odnosov s sosedami, je bila kraljeva vlada še v procesu pogajanj s silami osi, ko je bil 6. aprila, brez kakršnega koli razloga, neizzvan, strašno nepremišljen, izveden nemški napad …«

Viri: Prosveta, Ameriška domovina, Enakopravnost, Glas naroda, Jutro, Slovenec, Službeni list Kraljevine Jugoslavije

 

Read Entire Article