Otroka ne moreš kar »popraviti«

»Ko ljudje pridejo k nam, so žal konflikti in travme v družini velikokrat že zelo globoki. Veliko primerov, ki jih obravnavamo, je k nam napotenih na podlagi sodnih odločb. Ko poseže sodišče, so razmere običajno zelo kompleksne, zato je tudi naša učinkovitost omejena. Prav zato je tako pomembno, da čim več vlagamo v preventivo in skušamo preprečiti, da bi prišlo do tako kritičnih situacij,« pravi Jana Pečar, na Goriškem živeča tržaška psihologinja, ki je konec lanskega leta prevzela funkcijo vršilke dolžnosti direktorice posoške Kompleksne enote za zdravje žensk, razvojno starostno obdobje in družino pri zdravstvenem podjetju Asugi. Od junija je tudi odgovorna za upravljanje goriške in tržiške družinske posvetovalnice, ki delujeta v okviru omenjene enote. Z njo smo se pogovorili o storitvah, ki jih posvetovalnici ponujata, in o izzivih, s katerimi se spoprijemata v sodelovanju z drugimi službami, ustanovami in organizacijami.

Družinski posvetovalnici v Gorici in Tržiču ponujata široko paleto storitev. Komu so namenjene?

Naše storitve so brezplačne in namenjene ženskam, parom, družinam – tudi rejniškim in posvojiteljskim –, otrokom in mladostnikom. Na nas se lahko obrnejo brez napotnice. Za psihološko in socialno zdravje uporabnic in uporabnikov skrbimo s psihološkim in socialnim svetovanjem posameznikom, skupinskimi srečanji, družinsko mediacijo, podporo starševstvu, tečaji ... Posebej velja poudariti preventivno delo, ki se osredotoča na prvih tisoč dni življenja, od spočetja do drugega leta starosti. Materino zdravje med nosečnostjo in skrb za vsestranski razvoj otroka v zgodnjem življenjskem obdobju sta namreč ključnega pomena, zato ponujamo staršem čim več informacij, na primer o uporabi tehnologije. Opažamo namreč, da vse več staršev otroke izpostavlja zaslonom že v zelo zgodnjem obdobju. Zasloni so že na vozičkih, nekateri otroke uspavajo s telefonom ...

Kako ljudje pridejo do vas?

Del uporabnikov pride na lastno pobudo, druge k nam napotijo druge službe ali pa pridejo na podlagi zakonskih določb oz. odločb sodišča za mladoletnike ali rednega sodišča. V teh primerih gre navadno za hude konflikte med starši z mladoletnimi otroki, nasilje v družini, odvzem starševske skrbi ... Skratka, gre za težke situacije, ki jih skušamo preprečiti z vlaganjem v socio-zdravstvene individualizirane storitve in druge projekte.

Kateri strokovnjaki delujejo v posvetovalnici?

Imamo psihologe, socialne delavke in vzgojiteljico, ki je zadolžena za določene projekte. V posvetovalnicah delujejo tudi babice in ginekologi; v Gorici svoje storitve ponujajo v Hiši za zdravje žensk, v Tržiču pa v prostorih družinske posvetovalnice v bolnišnici. Na Goriškem smo uvedli nov način dela, pri katerem posvetovalnica tesno sodeluje s porodniško-ginekološkim oddelkom bolnišnice. Ta poskusni model omogoča, da strokovnjaki različnih profilov žensko obravnavajo pred porodom, med njim in po njem, kar zagotavlja kontinuiteto obravnave. Že dobro leto izvajamo tudi presejanje - t. i. screening - za poporodno depresijo.

Se je v zadnjih letih obseg vašega dela povečal?

Zelo se je povečalo predvsem število uporabnikov, ki sami zaprosijo za pomoč. To je deloma posledica dejstva, da obisk psihologa ni več tabu, po drugi strani pa se je zlasti po pandemiji začelo povečevati število mladih uporabnikov. Osredotočamo se predvsem na starostno skupino od 14 do 25 let. Pri hudih simptomih in drugih težavah se povežemo z oddelkom za nevropsihiatrijo, po potrebi pa tudi z oddelkom za spolno prenosljive bolezni, službo za zdravljenje odvisnosti in centrom za duševno zdravje. V porastu so na primer anksiozne motnje, ki imajo najrazličnejše vzroke, od vse večjih družbenih zahtev do ranljivosti odraslih in razmeroma novih pojavov, kot je pretirana izpostavljenost družbenim omrežjem. Po pandemiji smo zaznali porast pojava hikikomori, to je skrajne izoliranosti mladih, ki se zapirajo v svoje sobe in nimajo stikov z zunanjim svetom. V zadnjem času pa vse pogosteje srečujemo otroke in mladostnike, ki nočejo v šolo in jih starši vse težje prepričajo, da bi obiskovali pouk.

Zakaj se to dogaja?

Take težave navadno nimajo enega samega vzroka. Dejavnikov je več: družinsko in druga okolja, odnosi, komunikacija, pretirana uporaba tehnologije ... Ena od težav je danes prav gotovo iskanje ustreznega pristopa k vzgoji otrok. Nekoč je ta temeljila na avtoritarnem modelu, tudi na grožnjah in nasilju, danes pa so mnogi starši preveč zaščitniški, popustljivi ali posegajo po tehnologiji, da bi sinu ali hčerki prihranili frustracijo in »imeli mir«. To pa dolgoročno privede do hujših težav, na primer pri obvladovanju čustev. Ko imamo pred seboj najstnika, ki dotlej ni nikoli spoštoval avtoritete in pravil, težko dosežemo, da bi jih nenadoma začel upoštevati. Nekateri mislijo, da bodo k nam pripeljali sina ali hčerko in se bo vse rešilo samo od sebe in hitro. Otroka pa ne moreš kar »popraviti«: potrebna sta družinska obravnava in čas.

S starši zato veliko obravnavamo ta vprašanja, tudi v skupinah, kar nekateri težko sprejmejo, je pa učinkovito. Odrasli smo danes bolj ranljivi kot nekoč in nimamo ustreznih orodij za spoprijemanje z nekaterimi pojavi, saj so novi. Splet je res »džungla«, vendar lahko tudi pretiran nadzor ali popolna prepoved uporabe telefona privedeta do neprijetnih posledic, denimo izključenosti ... Skratka, danes imamo veliko virov informacij in starši so o številnih vprašanjih bolj ozaveščeni, po drugi strani pa nas družba nenehno postavlja pred nove izzive. Če sta nekoč starše skrbela kajenje in alkohol, so danes tveganja precej bolj raznolika, pojavljajo pa se tudi nova. Pogosto ne vemo, kako bi se z njimi spoprijeli.

Več v tiskani izdaji Primorskega dnevnika