OTROCI IN STARŠI, SVOBODA ALI ODVISNOST?

Številni starši razumejo svojo osnovno vlogo; vzgojiti otroke, da postanejo samostojni, kaj pa ostali?

Estimated reading time: 4 minute

Ko otroci odrastejo, je pomembno, da ob toplih medsebojnih odnosih med njimi in starši obstaja tudi medsebojno spoštovanje in svojevrsten odmik, v nasprotju od slabe, lepljive intimnosti. Številni starši razumejo svojo osnovno vlogo; vzgojiti otroke, da postanejo samostojni. Nato pa jim dopustiti, da sprejmejo odgovornost in uživajo v samostojnosti ter svobodi, da svoje osebno, družinsko in družbeno življenje oblikujejo tako, kot jim najbolje ustreza, in da, ko odrastejo, iz vloge otrok preidejo v vlogo staršev.

Odrasli otroci postanejo, metaforično rečeno, sami sebi starši.

Odrasli otroci do svojih otrok, nečakov vzpostavijo odnose, v katerih so oni starši. Kdo je starš? Starš je odrasel človek, ki ve in zna več od svojega otroka, ki zanj skrbi, ga varuje, mu finančno in čustveno pomaga ter ga pripravlja na to, da bo postal samostojen. Starš spoštuje svojega otroka. Pripravlja ga in uči ga ne po svoji podobi, temveč tako, da otrok razvija svoje sposobnosti, spretnosti in talente, ki se tako ali drugače razlikujejo od sposobnosti, interesov in talentov staršev.

Ko so otroci majhni, jih morajo starši skrbno nadzorovati in bdeti nad vsakim njihovim korakom.

Ko otroci rastejo in si pridobivajo različna znanja ter veščine, je pomoč staršev postopoma vse manjša, pa tudi nadzor je vse manj potreben. Ko postanejo otroci odrasli otroci oziroma odrasli ljudje, pa se potreba po nadzoru popolnoma izgubi. Otroci v procesu odraščanja postopoma osvajajo različne veščine in izbirajo različne oblike vedenja. Nekateri starši preveč ljubijo svoje otroke in jim ne dovolijo, da bi se osamosvojili. Vse življenje hočejo za svoje otroke skrbeti in jim pomagati.

Skrb za odraslega otroka in pomoč odraslemu otroku se močno razlikuje od pomoči, ki jo nudimo majhnemu otroku. Odrasel sin ali hči ima svoje navade interese in želje, starši pa mu pomagajo tako in toliko, kolikor želi. Nobenega smisla nima namesto odraslih otrok delati tistega, kar lahko naredijo sami. Odrasle otroke po svoje spoštujemo in jih imamo radi kot prijatelje. V tem odnosu ne smemo biti vsiljivi in ne silimo tja, kamor ne sodimo.

Starši, ki imajo svoje življenje, odraslim otrokom lažje dovolijo, da tudi oni živijo svoje življenje.

So pa tudi starši, ki slabo skrbijo za svoje otroke in jih prezgodaj ločijo od sebe. Prepustijo jih babicam, tetam, jaslim, vrtcem. Zakaj? Zato ker jim zaradi objektivnih in subjektivnih razlogov za otroke uspe priskrbeti tistega najnujnejšega. Številni starši delajo dlje časa, da bi jim lahko kupili tisto, kar si želijo, ali tisto, za kar menijo, da si otroci želijo.

Otroci pa si seveda ne želijo samo igračk in stvari, ki jih je mogoče kupiti, temveč tudi prisotnost staršev.

Številni starši z večjo žepnino odplačujejo občutek krivde, ker z otroki preprosto preživijo premalo časa. Če v letih, ko se otrok oblikuje, z njim ne preživimo dovolj časa na pravi način, včasih tega ne moremo nikoli več nadoknaditi. Pa čeprav si to na vso moč želimo. Starši včasih dolg svojim otrokom vračajo tako, da pozneje preživijo več časa z vnuku.

Kot upokojenci številne babice in dedki preživljajo čas z vnuki, ker so v času, ko so odraščali njihovi otroci, preživljali čas s svojimi šefi, službenimi kolegi ali ob opravljanju dodatnega dela. Otroci in starši razvijajo odnos svobodno in z medsebojnim spoštovanjem. Otroci in starši se ne pokopljejo v medsebojno odvisnost. 

Preberite tudi STE ODRAŠČALI OB EGOISTIČNIH STARŠIH? in PRILAGAJANJE IN ODNOS MED STARŠI

The post OTROCI IN STARŠI, SVOBODA ALI ODVISNOST? appeared first on Horoskop.si - Novice in zabava iz področja astrologije.