Osredotočenost ali obračanje po vetru

Osredotočenost ali obračanje po vetru sta izraza, s katerima se opisuje tip političnega voditelja, ki je morda na čelu države. Lahko pa tako opisujemo tudi poslovneža.

Osredotočen je voditelj, ki točno ve, kaj hoče in kakšni so njegovi ali njeni cilji. Po drugi strani pa je nekdo, ki se obrača po vetru, voditelj, ki spreminja smer ob najmanjši spremembi okoliščin in nima jasnega končnega cilja.

Enako velja za vsakega poslovneža. Nekdo, ki se denimo ukvarja s trgovino na drobno, se bo moral bolj obračati po vetru, da bi se prilagodil muham kupcev, a tudi on mora biti hkrati osredotočen, da bi vedel, v katero splošno smer se nagiba poslovanje. Poslovnež z vizijo, ki je osredotočen na sledenje svojemu cilju, lahko posluje dinamično, medtem ko je poslovnež, ki nima končnega cilja, le “voznik” poslovanja.

V politiki lahko skozi zgodovino prepoznamo tiste, ki so bili bolj osredotočeni, namesto da bi se obračali po vetru. Jasna primera sta bila Winston Churchill in general De Gaulle. Celo nekdo zloben, kot Stalin, je bil osredotočen, saj je točno vedel, kaj hoče. Seveda je res, da je omahoval, ko je Sovjetski zvezi grozilo, da bo izgubila drugo svetovno vojno, in je ublažil preganjanje Cerkve ter nekaterih manjšin.

Na splošno drži, da bi morali biti glavni politiki osredotočeni ne samo zato, da bi sami vedeli, kakšni so njihovi cilji, temveč da bi se tega zavedali tudi volivci. Prav tako se morajo birokrati in elita zavedati ciljev izvoljenih voditeljev. A to ne pomeni, da voditelji nimajo elementa obračanja po vetru, saj se morajo zavedati splošnega vzdušja.

Kljub temu pa, če hočejo biti demokratični in iskreni, ne morejo delovati kot nekdo, ki se obrača po vetru in gre v vsako smer, kamor ta zapiha, hkrati pa je na skrivaj osredotočen na takšen način, da končni cilji niso jasni volivcem. Takšno je bilo velikokrat stanje v totalitarnih režimih, a tudi oni so se zaradi slabega gospodarstva morali zavedati javnega mnenja. EU je primer organizacije, ki noče biti osredotočena in se kot takšna tudi predstavlja – kot “vedno bližja” unija. A njena težava je, da je pomešala to, na kar naj bi se osredotočala, zaradi česar se zdi, da je njen edini cilj postati vedno večji imperij.

Jasno je, da biti osredotočen voditelj ali organizacija pomeni, da se morajo končni cilji in smer potovanja skladati z željami ljudstva. Vsekakor je bil eden od razlogov, da komunistični režimi niso marali svobodnih in odprtih volitev, v tem, da niso mogli prepričati večine, da bi se strinjala z njihovo usmerjenostjo. Zato na odprtih in svobodnih volitvah nikoli niso nikjer zmagali. Torej so se zatekli na območje obračanja po vetru in govorili tisto, kar je bilo v nekem trenutku popularno.

Osredotočenost ali obračanje po vetru sta koristni merili, ko opazujemo politične voditelje. V času, ko se je demokracija vrnila v Slovenijo v letih 1989−1990, je bilo jasno, da so bili Peterle, Rupel in Janša osredotočeni na svobodno, demokratsko in suvereno Slovenijo, medtem ko so se številni iz stare totalitarne levice le obračali po vetru. Vedno, ko slišite politika imeti govor, se spomnite teh razlik. Razkriva svoj celotni namen ali hoče samo govoriti nekaj, kar je takrat popularno, in tako skrivati svoje prave cilje. Je politik odprt demokratičnemu procesu in nesebičen v svojih namenih?

Keith Miles