»Osimski sporazum so dolgo sabotirali«

Z Michelejem Zanettijem smo za prilogo ob 50. obletnici Osimskega sporazuma segli nazaj v čas. Nekdanji predsednik Pokrajine Trst Michele Zanetti je med drugim dejal: »Sporazum z Jugoslavijo smo pripravljali zelo dolgo in dolgo so ga sabotirali, tudi Tržačani, ki ga niso hoteli in so vztrajali, ne vem na kakšni osnovi, da mora Italija pridobiti ozemlje do Rovinja za določitev meje. To so bila nora stališča. Kampanjo je vodil Tržačan, imena ne bom povedal, framazon, ki je imel navezo z zunanjim ministrstvom in je vsakokrat, ko je izvedel, da se pripravlja sporazum o meji, organiziral protestne demonstracije v Trstu. Dobro pa se spominjam srečanja na sedežu Krščanske demokracije, ko nam je Corrado Belci, takratni poslanec, dejal, naj se pripravimo, ker bomo tokrat zares podpisali sporazum.«

Ali ni bilo že leta 1948 jasno, kje bo potekala meja?

Morda za Italijo še ne leta 1948. Znano je, da je Alcide De Gasperi poklical Tržačane in jim dejal, da bi lahko določili mejo, tudi zavezniki naj bi s tem soglašali, in meja bi lahko potekala na reki Mirni. Takrat je Gianni Bartoli, takratni tržaški župan, vzrojil, začel je jokati in kričati, ker bi to pomenilo, da bi Italija izgubila Rovinj, ki je bil njegov rojstni kraj, pa tudi rojstni kraj tržaškega škofa Antonia Santina. To mi je kasneje povedal Oberdan Pierandrei, tržaški politik, socialdemokrat, ki se je udeležil srečanja pri De Gasperiju.

Kakšna je bila vloga tržaške krščansko-demokratske stranke pri pripravi sporazuma? Je poskušala zavirati pogajanja?

V začetku da. V prvih letih je Krščansko demokracijo vodil neki Romano, imena se ne spominjam, in bila je izrazito desno usmerjena. Potem sta bila na kongresu izvoljena Botteri in Belci, je pa treba povedati, da so imeli istrski begunci vedno velik vpliv na stranko. Dejansko so takrat skoraj vsi glasovali za KD in v stranki so imeli seveda veliko težo. Do konca so upali, da bo Italija pridobila nazaj tisto ozemlje.

Potem so se razdelili, v trenutku, ko je bil v Rimu Amintore Fanfani poražen in je stranko prevzel Aldo Moro. Poslanec Giacomo Bologna, ki je vedno nasprotoval sporazumu in je kasneje tudi v parlamentu glasoval proti njegovi ratifikaciji, je kasneje zapustil Krščansko demokracijo in se vključil v Listo za Trst. V tržaški KD je njegovo mesto prevzel Giorgio Tombesi, ki je bil tudi izvoljen za poslanca. Ta ravnovesja so imela v stranki veliko težo. Vsi so vedeli, da bo do sporazuma moralo priti, vendar je vsaj pri delu vodstva stranke obstajalo nekakšno upanje, da bo Italija pridobila nazaj vsaj del nekdanjega ozemlja.

Več v včerajšnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku