Osemletni Domen je sprva »samo« bruhal, nato je prišla diagnoza, ki je družini obrnila življenje na glavo

Najprej eno bruhanje, nato drugo. Starši so pomislili na prehrano, stres ali težave v šoli. Nihče ni pričakoval, da bo slikanje glave pokazalo nekaj povsem drugega. Domen je bil star komaj osem let, ko so zdravniki odkrili raka v malih možganih.

Najprej so iskali razlog v trebuhu

Društvo Junaki 3. nadstropja je znova delilo osebno zgodbo Domna ter njegovih staršev Sinje in Dominika. Njuna pripoved se začne poleti 2024, nadaljuje z diagnozo, operacijo, zapleti in dolgotrajnim zdravljenjem, danes pa predvsem z upanjem, da bo imel Domen pred seboj čim več običajnih, brezskrbnih otroških dni.

Prve težave so se pojavile julija 2024. »Julij 2024, prvo bruhanje, avgusta drugo … nato pa je bruhanje postajalo vse pogostejše,« sta zapisala starša. Kot bi verjetno storila večina, so najprej iskali bolj vsakdanje razlage. Spraševali so se, ali je vzrok prehrana, šola, stres ali kaj drugega. Konec septembra je Domen prišel v UKC Maribor, kjer so opravili prve preiskave.

Sprva so pričakovali gastroskopijo, saj je družina domnevala, da je vzrok težav v prebavilih. Nato pa so se zdravniki odločili še za slikanje glave. »Zakaj? Kaj pa ima bruhanje z glavo?« se je takrat spraševala mama.

»Kako rak? Če pa samo bruha«

Oktobra 2024 je prišel odgovor, na katerega družina ni bila pripravljena. »ŠOK! Sin ima raka v malih možganih. Takoj v Ljubljano. ‘Takoj? Saj nimamo nič s sabo. Kako rak? Rak pri osmih letih? Če pa samo bruha.’«

Starša opisujeta trenutke popolnega šoka. Oče je jokal, Domen pa je kričal in tolkel. Mama pravi, da je sama sprva otrpnila. »Moje solze so prišle kasneje. V tistem trenutku pa sem si le govorila, dihaj. Vdih, izdih.« Še vedno je upala, da je prišlo do napake. Družina se je odpeljala proti Ljubljani, kjer so izvide iz Maribora potrdili. Takrat je tudi zadnje upanje, da gre za pomoto, izginilo.

Operacija je bila šele začetek

Domen je 17. oktobra odšel na operacijo, po posegu pa so sledili novi zapleti. Starša omenjata nistagmus, cerebelarni mutizem, izgubo govora in težave z gibanjem. Domen se je moral znova truditi pri dejavnostih, ki so bile prej samoumevne. Družina se je zato začela veseliti vsakega majhnega napredka. »Postopoma, dan za dnem.«

Toda ob tem so prihajali tudi novi težki izvidi. »Rak se je razširil, nekaj metastaz je zraven.« Kljub temu so si tudi v bolnišnici skušali ustvariti rutino. Starša sta mu brala, ga masirala, objemala in bodrila. »On pa se je boril. Neumorno, brez prestanka.«

»Borec, Junak, Pogumnež«

Tako ga opisujeta mama in oče. »Borec, Junak, Pogumnež in še mnogo več, kar se ne da opisati z besedami.« Sledile so kemoterapije, mama pa se posebej spominja prvega dne. »Nikoli ne bom pozabila, kako sem jokala, ko je prva kapljica kemoterapije polzela v njegovo majceno, od bolezni in operacije utrujeno telo.«

Zdravljenje se s tem še zdaleč ni končalo. Konec januarja 2025 je Domen opravil novo magnetno resonanco. Starša pravita, da je bil izvid še težji od prvega, pomembna dobra novica pa je bila, da je bila hrbtenjača čista.

Februarja 2025 je družina odšla v Trento, kjer je Domen prejemal obsevanje in kemoterapijo. Začetek je bil zelo naporen. Mama opisuje bruhanje, slabo počutje, boleče grlo, hujšanje, utrujenost in neješčnost. »Ko te otrok s strahom, nemočjo, jezo in grozo pogleda iz tistega oklepa, ki mu rešuje življenje. Ne. Nikoli več nisi enak.«

Domen pa je vztrajal. »Sin se je boril, ni popustil, vztrajal in mislim, da lahko rečem: ZMAGAL proti tej grozljivi bolezni.« Po zdravljenju v Trentu so sledile še dolge kemoterapije, celotna pot pa je trajala približno leto in pol.

Zdravljenje je pustilo posledice, a družina gleda naprej

Starša odkrito pravita, da so bolezen, operacija in zdravljenje pustili posledice. Kljub temu verjameta, da bodo te s časom vse manjše. »Upamo, verjamemo, da bodo vedno manjše in bo Domen živel zdravo in srečno življenje.«

Zahvalila sta se tudi osebju Pediatrične klinike in vsem, ki so družini pomagali v najtežjih trenutkih. Posebej sta omenila Domnovo onkologinjo dr. Milico Stefanović, ki ji Domen po njunih besedah pravi kar »naša Mili«.

Po vsem si želijo predvsem eno

Društvo Junaki 3. nadstropja je ob ponovni objavi Domnove zgodbe zapisalo, da si želijo, da bi imel odslej predvsem brezskrbne dni. Po vsem, kar je moral prestati pri osmih letih, je želja družine, da bi lahko Domen spet počel stvari, ki jih počnejo njegovi vrstniki.

Dragi Domen, želimo ti veliko zdravja, mirnih dni in čim več razlogov za otroški nasmeh.

Vir: Društvo Junaki 3. nadstropja

Pripravil: K. J.

<p>The post Osemletni Domen je sprva »samo« bruhal, nato je prišla diagnoza, ki je družini obrnila življenje na glavo first appeared on NaDlani.si.</p>