Opozorili na stanje univerz, pred katerimi so nove priložnosti, a tudi pasti

V okviru 31. Mednarodne poletne univerze (International Summer University) v Kőszegu na Madžarskem je bila mednarodna razprava “Prihodnost univerz v prihodnji Evropi”. V studiu mariborske Univerze Alma Mater Europaea so se zbrali trije govorci,  ki so skupaj z drugimi sodelovali preko spleta.

Vsi govorci so se posvetili temi, kako lahko univerze ohranijo akademsko odličnost, avtonomijo in družbeno vlogo v času umetne inteligence, digitalne preobrazbe in hitro spreminjajočih se družbenih potreb?.

Vsi sodelujoči

• prof. dr. Ludvik Toplak, rektor Univerze Alma Mater Europaea
• David Lock, Magna Charta Universitatum Observatory
• prof. dr. Damir Boras, nekdanji rektor Univerze v Zagrebu
• prof. dr. Aleksander Zidanšek, WAAS in Institut Jožef Stefan
• Veronika Wittmann, Johannes Kepler University Linz
• Moderator: József Fülöp (iASK)

Novi izzivi, nove priložnosti, hkrati pa tudi nove pasti

Evropske univerze se namreč soočajo z novimi izzivi – od umetne inteligence in digitalne preobrazbe do spreminjajočih se potreb trga dela in vse večjih pričakovanj družbe. Razprava bo ponudila vpogled v prihodnji razvoj evropskega visokega šolstva ter vlogo univerz pri oblikovanju znanja, inovacij in družbenega napredka.

Toplak: “Evropske univerze so danes soočene s številnimi protislovji.”

Ludvik Toplak, rektor univerze Alma Mater Europaea, je tik pred začetkom panela poudaril: “Evropske univerze so danes soočene s številnimi protislovji, predvsem gre za uvajanje novih tehnologij, umetne inteligence na eni strani, v izobraževanje, raziskovalno delo in v razvoj, na drugi strani pa so predvsem evropske univerze pod pritiskom svetovne konkurence. Vidi se na svetovnih rang listah: evropske univerze padajo, na primer letos je pet kitajskih univerz med prvimi 20, evropska pa ena. Kar pomeni, da se evropske univerze morajo pobrati, videti svojo vizijo, svoje mesto, in seveda se postaviti v program. To ni samo vprašanje denarja, to je vprašanje racionalne potrošnje, porabe tega denarja v veliki meri, in na to želimo opozoriti.”

Zidanšek: “Moramo poskrbeti, da bo znanje postalo vrednota.”

Aleksander Zidanšek z Inštituta Jožef Štefan, Mednarodne podiplomske šole Jožefa Štefana in podpredsednik Svetovne akademije umetnosti in znanosti, pa je izpostavil: “Priložnosti je več, kot jih je bilo kadarkoli v zgodovini, hkrati pa tudi nevarnosti več. Saj vemo, da se znanje spreminja, vloga znanja se spreminja, postaja vedno cenejše zaradi tehnologije. Ampak hkrati pa moramo poskrbeti, da bo znanje postalo vrednota, in v tem primeru bo Evropa imela lepo prihodnost.” Na to pa je treb gledati tako kratkoročno kot dolgoročno. “Tako je. Znanje mora biti pomembno, in če je nekaj pomembno, potem bomo v to vlagali, in potem bomo do tega imeli dober odnos, in potem lahko Evropa dejansko konkurira tudi največjim velesilam po svetu in znova postane vodilna, kot je bila že nekoč.”

Boras o štirih pogojih za bodočnost univerz

V mariborskem studiu univerze Alma Mater Europaea je bil tudi Damir Boras, nekdanji rektor Univerze v Zagrebu. Dejal je, da so za bodočnost univerz v Evropi pomembni štirje pogoji. Najprej da velja to za v jugovzhodni in vzhodni Evropi, kar torej zanima udeležence panela. Pomembno je, da sodelujejo in da so kot zaveznice, saj imajo družbeni in kulturni vpliv na sodelovanje med fakultetami in univerzami. Dobro je tudi, po njegovih besedah, poznati mnenje držav o avtonomiji univerz. Po njegovem se ne sme pozabiti niti na sindikate in na financiranje.

The post Opozorili na stanje univerz, pred katerimi so nove priložnosti, a tudi pasti appeared first on Lokalec.si.