Opozorila Videtiča in Cvara: “Velika šola za Goloba” in “gospodarstvo ni bankomat”

Politični prostor po zapletih pri sestavljanju nove vlade vse bolj razkriva razpoke znotraj dosedanje oblasti, hkrati pa iz gospodarstva prihajajo jasna opozorila: časa za politične igre je zmanjkalo. Kot je v oddaji poudaril politični analitik Miran Videtič, gre pri aktualnem razpletu za “veliko šolo za Roberta Goloba”, medtem ko predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Blaž Cvar opozarja: “Nestrpno pričakujemo, da se nova vlada sestavi in začne sprejemati ukrepe, ki razbremenjujejo, ne pa dodatno obremenjujejo.”

Medtem ko koalicijski partnerji znotraj vlade Roberta Goloba ne skrivajo razočaranja, prvak SDS Janez Janša ocenjuje, da se je izkazalo, da je Slovenija imela vlado, ki ne zna šteti. Razmere za ponovno mandatarstvo Golobu so se dodatno zapletle po izvolitvi Zorana Stevanoviča, vodilnega člana stranke Resnica, na pomemben politični položaj, kar nakazuje tudi na morebitno preoblikovanje razmerij moči.

Videtič: ponavljanje političnih napak

Po oceni Mirana Videtiča aktualni dogodki razkrivajo globlje težave v političnem vodenju. “No, najprej je treba povedati, da je to ena velika šola za zmagovalca Goloba, da se mu ponavlja zgodba njegovega mentorja Zorana Jankovića, ki ne zna šteti do 46, in bom rekel, z neko ošabno in arogantno politiko je pripeljal do tega, kar je nastalo. Jaz mislim, da nobene razlike, kar se Zorana Stevanoviča tiče, ne bi bilo, če bi sestavljal to zgodbo Golob ali pa trojček pod vodstvom Jerneja Vrtovca”.

Do Zorana Stevanoviča ostaja previden, predvsem kar se tiče zunanjepolitičnega področja. Izpostavil je paradoks napadov  “svetovljanskih lažnih levičarjev” nanj, da je Srb in podobno, “pravzaprav pa je Bosanec, po mojih informacijah, je pa pravoslavne vere.” Meni tudi, da njegov način vodenja državnega zbora “ne bo slabši” od predhodnice Urške Klakočar Zupančič, opozarja predvsem na vprašanja zunanje politike. Stevanoviču namreč očitajo proruska stališča, vendar Videtič poudarja, da so ta “zelo podobna stališčem Milana Kučana, Zorana Jankovića in Danila Türka. Torej tukaj ga bi lahko zlahka uvrstili v ta krog “stricev iz ozadja”.

Foto: Tema dneva

Bo Stevanovič posodobil svoj pogled na mednarodno politiko?

Ob tem opozarja tudi na širši regionalni kontekst – politične spremembe na Madžarskem ter možne premike v Srbiji in Bosni in Hercegovini naj bi zahtevale bolj strateški pristop k zunanji politiki. Poleg padca Viktorja Orbana je omenil tudi “verjetni padec Miodraga Dodika, pa tudi težave za Aleksandra Vučića,  vse to bo pripeljalo do tega, da bo potrebno bolj strateško gledati na zunanjo politiko.” A hkrati dodaja, da to ne pomeni nekritičnega sledenja Evropski uniji, ki je po njegovem v zadnjem desetletju zašla. “Mislim, da bo tudi Zoran Stevanovič, ki ima po mojem občutku željo po političnem preživetju, moral na nek način posodobiti svoj pogled na mednarodno politiko.”

Nova vlada: odprta igra brez jasnega izida

Izvolitev Stevanoviča po Videtiču sama po sebi ne pomeni prelomnice pri sestavljanju vlade. “To je bila prva etapa, zdaj prehajamo v drugo,” pravi a opozarja, da “ta grozljiv krik te lažne levice kaže na to, da je vendarle nekoliko bližje desna vlada”.

Prihajajo neznosni napadi na Demokrate

Opozarja še, da se lahko politični pritisk v prihodnjih dneh še zaostri. Napoveduje možnost “neznosnih napadov na posamezne poslance”, pri čemer bi lahko bila posebej izpostavljena poslanska skupina Demokratov Anžeta Logarja. “Verjamite, poznam politične razmere v Sloveniji in zdaj pravzaprav lahko zagotovim, da lahko na tej “profitno-partizanski” strani, ki niti ni levica, ampak je pravzaprav transakcijska politika, pričakujemo neznosne napade na posamezne poslance.”

Možnosti tako ostajajo odprte – od oblikovanja desne vlade pod vodstvom Janeza Janše do scenarija, kjer bi Janša postal “moteč faktor”. “Težko si predstavljam, vem pa, da Robert Golob ta moment ni faktor niti stabilnosti niti resnih pogovorov in to morajo poslanci imeti v glavi. On je voden s strani omrežij in zdaj bomo tudi videli, kakšne poteze glede njega bodo ta omrežja potegnila”

Tudi trenutne odzive levega političnega pola označuje kot simptom globlje krize. “Gre za šizofrenijo,” pravi in dodaja, da se privilegiji iztekajo, kar lahko vodi tudi v padce ključnih političnih akterjev. “Če ta levi trojček poskušamo razdeliti, vidimo, da imamo dve skrajnosti – to je Svoboda in to je Levica. S temi pravzaprav delati neko razvojno koalicijo je izguba časa. SD je tukaj bolj previden, seveda pa bo tudi SD potreboval neko očiščenje. Ne živimo več v komunizmu in treba bo sprejeti temelje normalne socialne demokracije ter se pogovarjati tudi z drugo stranjo. Ta šizofrenija, ki se jim dogaja, je pravzaprav plod zavedanja, da se privilegiji počasi končujejo, kar bi lahko pripeljalo tudi do padcev velikih igralcev, kot je Zoran Janković”, je pojasnil.

Cvar: gospodarstvo nima več časa čakati

Medtem ko se politika ukvarja sama s seboj, gospodarstvo opozarja na konkretne posledice. Blaž Cvar poudarja, da Obrtno-podjetniška zbornica deluje apolitično, vendar jasno zastopa interese svojih članov – ti pa so gospodarski. “Morali smo biti prevečkrat kritični, ker stvari niso šle v pravo smer,” pravi in dodaja, da so bili številni ukrepi v preteklosti za gospodarstvo neugodni. Zato zdaj pričakujejo hitro oblikovanje vlade in spremembo smeri.

Kritika do Golobove vlade – brez dialoga in brez zaupanja

Po njegovih besedah uradne ocene ne odražajo realnega stanja. “Če želiš, da se v blagajne steka dovolj denarja, moraš spodbujati tiste, ki jih polnijo – to pa je gospodarstvo,” poudarja. Opozarja na padanje produktivnosti in slabšanje konkurenčnosti države. Posebej kritičen je do komunikacije prejšnje oblasti: najprej so govorili o rekordnih dobičkih, nato pa o krizi. “To zaupanje je bilo že zdavnaj skrhano,” pravi.

Eden ključnih očitkov gospodarstva ostaja pomanjkanje dialoga. Cvar opozarja, da stroka pogosto ni bila slišana, pobude pa so ostajale prezrte. “Dialog je bil voden popolnoma napačno,” ocenjuje. Po njegovem mnenju bo morala nova vlada najprej vzpostaviti osnovno zaupanje – tako med podjetji kot zaposlenimi. Ob tem uporablja slikovito primerjavo: gospodarstvo ni bankomat, ampak konj.

Za konec Cvar opozarja še na prihajajočo negotovost. Obseg in trajanje krize bosta odvisna od vsakodnevnih odločitev. Če bo kriza dolgotrajna, bodo potrebni tudi ukrepi na ravni Evropske unije. “Naša odgovornost je, da pomirjamo družbo” je zaključil.

A.G.