Onstran meje: Misija nemogoče ali nujno zlo? Parkiranje v Trstu

Trst je že dolgo priljubljena destinacija obiskovalcev iz Slovenije. Mesto ob morju privablja s svojo bogato zgodovino, kulinariko in nakupovalnimi ulicami, a eno vprašanje ostaja večno – kje parkirati? Za mnoge obiskovalce, pa tudi za domačine, se je parkiranje v zadnjih letih spremenilo v pravo nočno moro. Povrh vsega je avgusta lani to obmorsko mesto ostalo brez 485 parkirnih mest, saj na priljubljenem parkirišču na tržaškem četrtem pomolu ni več mogoče parkirati. Občina Trst je predčasno prekinila koncesijsko pogodbo z družbo Trieste Terminal Passeggeri za upravljanje parkirišča, saj bo na območju nastal nov park, ki bo Barcolo povezal s središčem mesta. Projekt, sofinanciran z evropskimi sredstvi, morajo zaključiti do leta 2026. Novi park bo združeval različne dele mesta z javnimi prostori, ki bodo vključevali zelene površine, umetniške in športne dejavnosti ter trajnostne rešitve s ciljem izboljšanja kakovosti življenja in ekoloških standardov v Trstu.

»Občinska uprava se osredotoča na dve glavni usmeritvi: po eni strani želi ohraniti ustrezno raven parkirnih zmogljivosti v središču mesta z vzpostavitvijo novih parkirišč v okviru projekta Porto Vecchio, po drugi strani pa spodbujati trajnostno mobilnost, da bi zmanjšala vstop avtomobilov v mesto. V tem kontekstu potekajo različni projekti, kot so gradnja kolesarskih stez, vzpostavitev gondolske povezave, izboljšanje pešpoti ter temeljita analiza širitve avtobusnih in pomorskih prevoznih storitev,« je pojasnil Vittorio Sgueglia della Marra, direktor Službe za institucionalno obveščanje in odprto vlado.

Od 31. januarja dalje je sicer na voljo začasno brezplačno parkirišče na Largo Città di Santos, ki ponuja 80 parkirnih mest. Nahaja se na mestu nekdanje dvorane Sala Tripcovich. Odprto je vsak dan od 7.00 do 20.00 in omogoča priročen dostop do nakupovalnih četrti Trsta, od Trga enotnosti (Piazza Unità) pa je oddaljeno le nekaj minut hoje. Brezplačno parkiranje v Trstu je mogoče tudi na določenih ulicah v mestnem središču, kot so Via Armando Diaz, Via San Giorgio in Via del Lazzaretto Vecchio. Plačljive parkirne cone so brezplačne med 20. in 8. uro ter ob nedeljah in praznikih, ne glede na lokacijo v mestu.

Za gradnjo novih parkirišč in garaž v središču mesta sicer obstajajo konkretni načrti. »V projektu, ki ga je mestni svet odobril in bo predmet razpisa za prenovo Starega pristanišča, sta predvideni vsaj dve zgradbi, namenjeni izključno parkiranju. Poleg tega preučujemo dodatne možnosti na območju Silos-Postaja in morebitne nove parkirne površine na območju Largo Sonnino,« je povedal Vittorio Sgueglia della Marra.

V Trstu velja barvno kodiran sistem parkirnih con, ki se uporablja v rednih plačilnih urah (od 8.00 do 20.00 ob delavnikih in sobotah). V središču mesta je rdeča cona z najvišjo tarifo parkiranja 1,4 evra na uro, pri čemer se cene z oddaljenostjo od centra znižujejo. Parkiranje v rumeni coni stane en evro na uro, v pol-centralni zeleni coni 0,8 evra na uro, medtem ko v periferni modri coni ponujajo najugodnejšo tarifo, pol evra na uro.

Park Boveto na obrobju mesta nudi 400 brezplačnih parkirnih mest z avtobusnimi povezavami do centra. Od mestnega središča je oddaljen 3,5 kilometrov, z njim pa je dobro povezan z rednimi avtobusnimi linijami, pri čemer liniji 6 in 36 omogočata priročen dostop do mestnega jedra. Vožnja traja približno 15–20 minut, to pa je najbolj praktična izbira za obiskovalce, ki načrtujejo daljše bivanje v mestu.

Prometni sistem Trsta vključuje strogo nadzorovana območja ZTL, to so območja z omejenim prometom, zato je ključno, da jih obiskovalci poznajo in se izognejo visokim kaznim. Območja tipa A so namenjena le nujnim vozilom, zato sta vstop in parkiranje za običajna vozila tam strogo prepovedana. Območja tipa B so rezervirana izključno za prebivalce z ustreznimi dovoljenji, kar pomeni, da parkiranje za obiskovalce tam ni dovoljeno. Parkiranje je prepovedano v peš conah zgodovinskega središča, na mestih s prepovedjo parkiranja ter na ulicah, namenjenih javnemu prevozu, kot so avtobusni pasovi in tramvajske proge. 

Z vidika jezikovne dostopnosti za slovensko govoreče prebivalce in obiskovalce pa še dobra novica: Občina Trst je pristopila k Mreži za slovenski jezik v javni upravi Furlanije – Julijske krajine za triletje 2025–2027 in si bo prizadevala zagotoviti kakovost komunikacije in storitev za slovensko govoreče prebivalce. »Menimo, da bo ta neprekinjena vključitev pripomogla k bolj strukturiranemu in usklajenemu odgovoru na potrebe različnih političnih in upravnih organov, tako na področju prevajanja kot tolmačenja,« je zaključil Vittorio Sgueglia della Marra.

Ana Zupan