Okuse ponujajo na štirih kolesih

»Food truck«. Tako pravijo v angleškem jeziku kombijem, prikolicam, avtodomom in tovornim vozilom nasploh, ki so predelani za pripravo ulične hrane. »Ker mi angleški naziv ni všeč, sem si izmislil svojega: Trentintrac,« nam je včeraj povedal Alessandro Giordani, eden izmed 300 ponudnikov hrane na letošnjih Okusih ob meji, ki je v Gorico prišel iz Lavaroneja na Tridentinskem.

Giordani in drugi stojničarji, s katerimi smo se pogovorili, so z dosedanjim potekom praznika zadovoljni. V četrtek in zlasti v petek je bilo ljudi kar precej, po ocenah nekaterih mogoče nekaj manj kot lani, medtem ko se je včerajšnji dan začel v znamenju navala obiskovalcev že v dopoldanskih urah. Gnečo gre pričakovati tudi danes, ko se bo štiridnevni praznik zaključil. »Potrpeti moramo samo še en dan,« pristavljajo Goričani, ki živijo v središču mesta in morajo štiri dni sobivati z nočnim hrupom in zaporami.

»Po lanskem letu, ko smo bili v Gorici prvič, letos spet sodelujemo na Okusih ob meji, za katere lahko potrdim, da so zelo dobro organizirana prireditev,« je za Primorski dnevnik povedal Alessandro Giordani in opozoril, da s svojim kombijem potuje po vsej severni Italiji in se udeležuje najrazličnejših kulinaričnih prireditev.

»Edino na jug se ne odpravljamo, ker je dizel predrag,« je pripomnil in pojasnil, da ulično hrano pripravlja in prodaja vse od leta 2012. »Bil sem med prvimi v Italiji in po skoraj petnajstih letih vztrajam, saj gre za zanimiv poklic, od katerega ob trdem delu lahko dobro živiš. Običajno se sicer udeležujem manjših prireditev, na katerih se v navezo poveže po dvajset ponudnikov tipične hrane. Mi pripravljamo hamburgerje, pri katerih kruh nadomestimo z röstijem, naribanim spečenim krompirjem,« je še povedal Giordani, ki je doma iz Lavaroneja, glede katerega je ponosno poudaril, da gre za kraj, kjer živijo Cimbri, majhna skupnost, ki govori arhaično nemščino.

Prvič se Okusov ob meji udeležuje Fabrizio Proietti iz Rima. »Ulično hrano pripravljamo vse od leta 2010. Razpolagamo z dvema voziloma, eno potuje po severni Italiji, drugo pa po južni. Pripravljamo goveje meso. Vzadnjih letih je naš sektor nekoliko v krizi, pred pandemijo covida-19 smo delali veliko boljše, danes ni več tako,« nam je povedal Proietti.

Vsak vikend v drugem kraju

»Craft beer« je drugi angleški naziv, na katerega večkrat naletijo obiskovalci letošnjih Okusov ob meji, sicer označuje obrtniško izdelano pivo. »V Gorici smo že bili pred dvema letoma. Vsakič nas mesto sprejme zelo lepo,« je povedal Cristian Armando, ki obrtniško pivo vari v pivovarni Gravità zero v kraju Giaveno pri Turinu. Po njegovih besedah povpraševanje po obrtniškem pivu narašča, sam ga prodaja po najrazličnejših prireditvah po celi Italiji od severa do Sicilije. »Vsak vikend od februarja do novembra smo v drugem kraju,« je razložil in pojasnil, da nastanitev išče čim bližje prizorišča. »V Gorici smo imeli srečo, saj smo nastanjeni v bed and breakfastu le nekaj stotin metrov stran od centra. Ker je vse polno, so nekateri nastanjeni v Sloveniji,« je povedal turinski pivovar.

Da so vse namestitve polno zasedene, nam je potrdila tudi Chiara Canzoneri, predsednica goriške sekcije Federalberghi. »Veliko večino gostov predstavljajo upravitelji stojnic. Letos na primer sama gostim ponudnike japonske in kitajske hrane«. Zadovoljen z dosedanjim potekom praznika je tudi goriški občinski odbornik Luca Cagliari, ki pravi, da v prvih dveh dneh prireditve lokalni policisti niso zaznali hujših kršitev javnega reda in da je vse teklo kot po olju.