
V Focusu so kritični do napovedi ukinitve državnih subvencij za nakup električnih vozil. kot pravijo, je absurdno, da je na eni strani zmanjkalo denarja za subvencije za čista vozila, medtem ko se bo takoj našel denar za subvencije za fosilna goriva. Kritični so tudi do uporabe sredstev Borzena za subvencioniranje stroškov porabe goriv.
“Očitno je, da si ljudje želijo zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv, kar je pokazalo tudi visoko povpraševanje po električnih vozilih, želijo si bolj zelenih tehnologij, da lahko vsaj malo prispevajo k blaženju podnebne krize. Zato je absurdno, da je na eni strani zmanjkalo denarja za subvencije za čista vozila, se bo pa takoj našel denar za subvencijo za fosilna goriva,” so v odzivu za STA izpostavili v nevladni organizaciji. Po njihovih navedbah so namreč subvencije za nakup električnih vozil potreben ukrep. Te so bile sicer pomembnejše v začetni fazi uvajanja električnih vozil, ko je bila ponudba manjša, cene pa bistveno višje. “Danes razvoj trga že sam spodbuja rast njihove prodaje, zato bi bilo smiselno sistem splošnih subvencij preoblikovati in jih bolj ciljno usmeriti. Električna vozila trenutno še vedno večinoma kupujejo materialno bolje preskrbljeni, tako da popolna ukinitev subvencij dodatno omejuje dostop gospodinjstvom z nižjimi prihodki, ki so odvisna od avtomobila in nimajo ustrezne alternative v javnem prevozu,” so poudarili. V luči tega bi bilo zato treba po njihovem mnenju podpore bolj smiselno vezati na dohodek in premoženje ter jih prednostno nameniti cenovno dostopnejšim vozilom in prebivalcem območij s slabo dostopnim javnim prevozom. V Focusu so kritični tudi do napovedanih ukrepov za zaščito prehranske in prometne oskrbe pred draginjo goriv. “Ker subvencioniranje fosilnih goriv in subvencioniranje ‘ekoloških’ pnevmatik nikakor nista ukrepa spodbujanja nujnega prehoda na obnovljive vire energije, je nesprejemljivo, da bi bila financirana iz prispevkov državljanov in državljank, namenjenih spodbujanju obnovljivih virov energije,” so kritični. Sredstva, ki se zbirajo v državni družbi Borzen, bi morala po njihovi oceni ostati namenjena pospeševanju energetskega prehoda, ukrepi za razogljičenje tovornega prometa pa bi morali spodbujati trajnejše rešitve, kot sta preusmerjanje tovora na železnico, in uvajanje brezemisijskih vozil, denimo električnih tovornjakov, ki so že na voljo na evropskem trgu. “Subvencioniranje dizelskih goriv iz sredstev, namenjenih zeleni prihodnosti, pomeni velik korak nazaj, korak k odvisnosti od razmer po svetu, negativen vpliv na podnebje in na kakovost zraka, ki ga dihamo. Povečevanje dobička naftnim družbam na račun energetske varnosti je neodgovorno do ljudi,” so opozorili. Pred reševanjem posledic visokih cen goriv od predstavnikov ljudstva pričakujejo obravnavo samih razlogov za visoke cene, ki so na eni strani “sistemska posledica strukturne odvisnosti od fosilnih goriv in na drugi strani posledica potez vlade, kot je dvig marž naftnim trgovcem”. “Medtem ko vlada ne more neposredno vplivati na svetovni trg, lahko pa vsaj namesto dobičkov naftnih gigantov izbere zaščito ljudi,” so sklenili. Vlada je v ponedeljek potrdila predlog interventnega zakona, s katerim se odziva na izredno rast cen pogonskih goriv. Med ključnimi ukrepi je subvencioniranje cen goriva in nakupa pnevmatik avtoprevoznikom in kmetom. Minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec je ob tem napovedal, da država v prihodnje “absolutno ne bo več financirala subvencij za nakup električnih vozil”. Ob tem je Vrtovec poudaril, da v zeleni dogovor, kot ga opredeljujeta Evropska komisija in slovenska zakonodaja, sam ne verjame. Napovedal je tudi pripravo sprememb zakonodaje glede obnovljivih virov energije, tako da bi ta opredelila delovanje družbe Borzen kot tiste, ki lahko priskoči na pomoč reševanju slovenskega gospodarstva zaradi energetske krize.

2 hours ago
31












English (US)