Ojoj, na Hrvaškem in v Nemčiji prebivalce pripravljajo na vojno?!

LJUBLJANA – Ste vedeli, da na Hrvaškem že delijo brošure o tem, kako ravnati v primeru vojne? In ne samo Hrvaška – Nemčija, ena najmočnejših držav Evropske unije, že vrsto let organizira programe, ki prebivalce pripravljajo na najhujše scenarije. A kaj počnemo v Sloveniji? Molčimo. Če bi se zgodilo najhujše, bi Slovenci vedeli, kam iti, koga poklicati, ali bi nas preprosto zajel kaos?

Hrvaška in Nemčija: zakaj sta korak pred nami?

Hrvaška, ki je še pred nekaj desetletji sama preživljala grozote vojne, ne pušča ničesar naključju. Njihove brošure, ki so jih začeli razdeljevati nedavno, so namenjene pripravi prebivalcev na najrazličnejše krizne razmere – od naravnih nesreč do oboroženih konfliktov. Slogan je preprost: “Bodite pripravljeni, da boste varni.” Tako Hrvati zdaj vedo, katere zaloge hrane in vode potrebujejo, kako zaščititi družino in kje najti najbližja zaklonišča.

Nemčija pa, kot bi pričakovali od države, kjer je organizacija skoraj religija, že leta vodi nacionalne kampanje za krizno pripravljenost. Njihove brošure in priročniki segajo dlje od osnov – vključujejo celo napotke, kako ohraniti mir, če zmanjka elektrike ali če bi bili prisiljeni zapustiti domove. “Sistem mora delovati tudi v najslabših pogojih,” pogosto poudarjajo nemški uradniki. Vir: poroča Deutsche Welle.

Slovenija: molk, improvizacija in stisnjene pesti

In pri nas? Spletna stran Uprave za zaščito in reševanje ponuja osnovne informacije o potresih, poplavah in drugih nesrečah – ampak iskreno, kdo dejansko pregleda te smernice, dokler ne udari kriza? Če bi danes vprašali povprečnega Slovenca, kje so najbližja zaklonišča ali kaj naj stori v primeru vojaškega napada, bi bil odgovor verjetno nekaj v stilu: “Ne vem, saj imamo NATO, ne?”

Prav to je bistvo problema. Slovenija se zdi kot tisti študent, ki upa, da bo šlo na izpitu vse po sreči, čeprav ni odprl učbenika. Kritike na družbenih omrežjih so vse glasnejše – mnogi opozarjajo, da vlada deluje, kot da državljani v kriznih situacijah niso njena odgovornost. “Naši bodo pobegnili, mi pa naj se znajdemo,” je bil eden od bolj odmevnih zapisov na Twitterju, ki je sprožil burno razpravo.

Zdaj že Nemčija in Hrvaška delita brošure kako postopati v primeru vojne. Naši osli pa, namesto da izstopijo iz @NATO grupacije podpirajo raketne napade Ukrajine na Rusijo. Pripravljajo se da bodo pobegnili, Slovenci pa znajdite se.

— Zmago J. Plemeniti (@ZmagoPlemeniti) November 22, 2024

O NATU pa ima Zmago Jelinčič Plemeniti takšno mnenje:

Josep Borell je izjavil, da EU postaja vojaški blok z #NATO dodatkom. #Slovenija je torej postala del vojaške grupacije, ki je v vojni z Rusijo. Torej je Slovenija v vojni z Rusijo. Pa saj so naši levi in desni politiki zblojeni?! Nujno ven iz #EU in @NATO! Takoj v nevtralnost!

— Zmago J. Plemeniti (@ZmagoPlemeniti) November 21, 2024

Zakaj priprave niso luksuz, ampak nuja?

Strokovnjaki za krizno upravljanje opozarjajo, da priprava prebivalstva ni le varnostno vprašanje, ampak tudi moralna dolžnost države. V trenutkih, ko se pojavi nevarnost – bodisi naravna bodisi vojaška – pomanjkanje informacij vodi v kaos. Na Hrvaškem so raziskave pokazale, da prebivalci, ki imajo jasne informacije, ukrepajo hitreje in bolj učinkovito. In Nemčija? Njihov sistem je zasnovan tako, da zmanjša paniko in omogoči usklajeno delovanje vseh – od državljanov do institucij. Zakaj torej Slovenija ni sledila temu zgledu?

Če pogledamo zgodovino, bi morala biti Slovenija na take situacije vsaj nekoliko pripravljena. Spomnimo se osamosvojitvene vojne – takrat je bil vsak državljan del priprav. A danes? Čut odgovornosti, ki smo ga imeli kot narod, je očitno zamenjala apatija.

Kaj bi morala Slovenija narediti zdaj?

Čas je, da Slovenija zapusti svojo cona udobja in začne resno razmišljati o nacionalnem načrtu krizne pripravljenosti. To ne pomeni zgolj posodobitve zakonodaje, ampak tudi izobraževanje državljanov – od osnovnih informacij o zalogah hrane in vode do praktičnih navodil, kako ravnati v kriznih situacijah.

Uvedba delavnic, brošur in celo simulacij bi lahko bistveno izboljšala pripravljenost prebivalcev. Morda se zdi tak projekt drag ali nepotreben, a ali si lahko res privoščimo, da se zanašamo na improvizacijo?

Ali nas čaka kaos ali organizirana prihodnost?

V trenutkih, ko države, kot sta Hrvaška in Nemčija, jasno razumejo pomen priprave, Slovenija ne sme več stati križem rok. Kaj bo naslednji korak? Še naprej upati, da se nič ne zgodi, ali začeti graditi sistem, ki bo prebivalce zaščitil, ko bo to najbolj potrebno?

Čeprav je res, da se zgodovina ne ponavlja vedno na enak način, pa ima to navado, da se rima. In če ne želimo, da nas ujame nepripravljene, je zdaj čas za ukrepanje. Ali se bo to zgodilo? Ostaja le vprašanje.

Vir: informacije o ukrepih na Hrvaškem in v Nemčiji so povzete iz poročil lokalnih medijev, vključno z Index.hr in Deutsche Welle.

Napisal: N. Z.

The post Ojoj, na Hrvaškem in v Nemčiji prebivalce pripravljajo na vojno?! first appeared on NaDlani.si.