Odvetniška pisarna, ki zastopa zavod za zaščito žrtev PP: Tamara Vonta je zlorabljala podatke

Pogovarjali smo se z odvetniki Odvetniške pisarne Stušek d.o.o., ki pooblaščena za zastopanje oškodovancev oziroma naznaniteljev iz Zavoda za zaščito žrtev zlorabe PP 2022 – 2026 v kazenski ovadbi zoper Tamaro Vonta iz Gibanja Svoboda, ki predsedovala preiskovalni komisiji o financiranju političnih strank.

Glavni očitek, ki ga izpostavlja Zavod za zaščito žrtev zlorabe PP 2022 – 2026 je ta, da naj bi Tamara Vonta kot uradna oseba oziroma poslanka Državnega zbora Republike Slovenije pri opravljanju funkcije predsednice parlamentarne preiskovalne komisije zlorabila svoj položaj in prestopila meje uradnih pravic predsednice parlamentarne preiskovalne komisije. O kakšnih zlorabah njenega položaja je govora v ovadbi?

Kazenska ovadba je vložena zaradi razlogov za sum storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. členu KZ-1 ter kaznivega dejanja izdaje in neupravičene pridobitve poslovne skrivnosti po prvem odstavku 236. člena KZ-1. V nadaljnjem postopku se pričakuje, da bodo pristojni organi na podlagi predloženih dokazov in obrazložitve kazenske ovadbe preiskovali oz. ugotavljali, ali so bila ta dejanja storjena.

Bistvo očitka je, da naj bi tedanja predsednica omenjene parlamentarne preiskovalne komisije, omenjena ga. Tamara Vonta, v okviru izvajanja zaslišanj nekaterih prič pred parlamentarno preiskovalno komisijo, v okviru parlamentarne preiskave nezakonito uporabila ter v nasprotju s svojimi dolžnostmi glede varovanja poslovne skrivnosti razkrivala podatke, ki jih je parlamentarna preiskovalna komisija nezakonito pridobila od bank in od Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) in ki vsebujejo poslovne skrivnosti ter davčne in finančne podatke naznaniteljev oziroma gospodarskih družb, katerih zakoniti zastopniki so naznanitelji, čeprav obstojijo razlogi za sum, da je vedela oziroma bi glede na svoj položaj in funkcijo morala vedeti, da navedeni podatki niso bili pridobljeni skladno z zakonom ter da za njihovo uporabo ni obstajala zakonita pravna podlaga. Očita se tudi, da naj bi tedanja predsednica omenjene parlamentarne preiskovalne komisije, omenjena ga. Tamara Vonta, podatke v postopku uporabila za namen, ki ni bil povezan z zakonitim predmetom parlamentarne preiskave, in razkritje teh podatkov v okviru zastavljenih vprašanj na javnih zaslišanjih.

Poenostavljeno povedano, očitek ni v tem, da parlamentarna preiskovalna komisija ne bi smela preiskovati svojega zakonito določenega predmeta. Očitek je, da naj bi bile te meje prekoračene: pridobljeni naj bi bili tudi davčni, bančni in poslovni podatki, ki s predmetom parlamentarne preiskave niso bili povezani, nato pa naj bi bili takšni podatki uporabljeni pri zaslišanjih in deloma tudi javno razkriti.

Vir: Spletna stran “Za pošteno komisijo”

Kaj konkretno je izpostavljeno v ovadbi?
Ovadba konkretno izpostavlja uporabo in razkrivanje davčnih, finančnih in poslovnih podatkov posameznikov in gospodarskih družb, ki jih je komisija pridobila od bank in FURS. Po navedbah ovadbe za pridobitev oziroma uporabo dela teh podatkov ni obstajala ustrezna zakonska podlaga, nekateri podatki pa naj ne bi bili povezani niti s predmetom parlamentarne preiskave.

Posebej problematizirana je njihova nadaljnja uporaba na javnih zaslišanjih. Po stališču naznaniteljev funkcija predsednice parlamentarne preiskovalne komisije sama po sebi ne daje neomejenega upravičenja za pridobivanje, uporabo ali javno razkrivanje davčnih, finančnih in poslovnih podatkov. Ali so s takšnim ravnanjem dejansko izpolnjeni zakonski znaki očitanih kaznivih dejanj, bo seveda predmet presoje pristojnih organov.

V tej novi ovadbi iz 25.9.2026 gre pravzaprav za razširjeno ovadbo tiste, ki je bila že vložena dne 28. 1. 2026. Kaj je pri tej novega?
Bistvena nova okoliščina je predvsem večje število naznaniteljev oziroma oškodovancev. Gre torej za več oseb, ki v zvezi z delom iste parlamentarne preiskovalne komisije zatrjujejo vsebinsko primerljiva ravnanja oziroma posege v njihove pravice. Nova ovadba očitke razširja in konkretizira glede posameznih oseb in gospodarskih družb ter glede konkretnih podatkov, poslovnih razmerij in posledic, v katere naj bi bilo poseženo. Gre torej tudi za vsebinsko razširitev prvotne ovadbe, ne zgolj za povečanje števila naznaniteljev. Pomembna nova okoliščina je tudi Končno poročilo št. 900-22/26-15/7 z dne 2. 3. 2026, ki po oceni naznaniteljev dodatno utrjuje razloge za sum, opisane v ovadbi.

Morda razpolagate z informacijo, kaj s je se je pravzaprav zgodilo s tisto iz začetka leta 2026?
Z informacijami o tem, katera procesna dejanja so bila doslej opravljena v zvezi z ovadbo z dne 28. 1. 2026, ne razpolagamo.

Kaj kot pooblaščenci naznaniteljev pričakujete od same vložene ovadbe? Menite, da je to kar zatrjujejo naznanitelji v ovadbi dovolj, da se bo odzvalo tudi tožilstvo?
Od policije in državnega tožilstva ne pričakujemo vnaprej določenega rezultata. Pričakujemo pa, da bodo zaradi narave in teže očitkov navedbe iz ovadbe ter predložene dokaze skrbno in celovito preverili. Naznanitelji so pristojnim organom pripravljeni posredovati tudi dodatna pojasnila in gradivo, če bo to potrebno. Ali so podani zakonski znaki posameznih kaznivih dejanj in ali obstaja podlaga za nadaljnji kazenski postopek pa je izključno stvar presoje pristojnih organov.

Julija 2024 je bila vložena tudi kazenska ovadba zoper prejšnjo predsednico parlamentarne preiskovalne komisije Mojco Šetinc Pašek. Morda veste, kaj se je zgodilo s to ovadbo?
Z informacijami o nadaljnjem postopku oziroma opravljenih dejanjih v zvezi s to kazensko ovadbo ne razpolagamo.

Vir: Spletna stran “Za pošteno komisijo”. Dostopna – TUKAJ.