Odstopili vsi uredniki ene Elsevierjeve znanstvene revije

Ime Elsevier vzbuja pri raziskovalcih široko paleto občutkov, a podjetje je sčasoma postalo eden največjih založnikov znanstvenih revij, ponudnikov spremljajočih storitev (denimo baze citatov Scopus) in tudi veliki zaslužkarjev. Minulo leto so ustvarili 2,3 milijarde funtov dobička pred davki, saj so imeli kar 33-odstotno maržo. Interesi podjetja niso usklajeni z ideali znanosti in interesi raziskovalcev. Eno izmed odmevnejših sporočil so poslali uredniki revije Journal of Human Evolution, ki so množično odstopili zaradi založniških pritiskov in sprememb, ki po njihovem mnenju nižajo kakovost. V odprtem pismu so zapisali, da je Elsevier postopa zniževal standarde revije in jih silil v nesprejemljive kompromise. Ti segajo od ukinitev funkcije urednikov posebnih izdaj do avtomatične obdelave člankov z umetno inteligenco. Konec leta 2023 je Elsevier začel samovoljno uporabljati umetno inteligenco za izdelavo končnih postavitev sprejetih člankov, kar je povzročilo nemalo težav, denimo izginotje velikih začetnih in ležečega tiska, kjer je to potrebno. Ukinili so tudi uveljavljeni model dveh glavnih urednikov, na pritožbe uredniškega odbora pa so se premislili, če jim dohodke razpolovijo. Hkrati Elsevier zaračunava skoraj 4000 dolarjev za vsak objavljen članek, če avtorji želijo prosto dostopnost. Elsevier si je prisvajal čedalje več pristojnosti, ki so po mnenju urednikov vsebinske in kot take nedostojne za založnika. Zato so odstopili vsi: dva glavna urednika, upokojeni uredniki in navadi uredniki (razen enega). Žal zgodovina uči, da tovrstne poteze zgolj začasno opozorijo na problem, ki se nato ne odpravi. [st.slika 75043]