3 hours ago
14
ARTICLE AD
Spoštovani!
Kot državljani in meščani Republike Slovenije izražamo globoko zaskrbljenost nad načinom, kako pristojne državne in lokalne institucije ravnajo s kulturno dediščino, ki po svojem pomenu presega osebne interese in bi morala pripadati celotni družbi. Kompleks Križanke je postal boleč primer sistemskega zanemarjanja, netransparentnega odločanja in podrejanja javnega dobrega škodljivim zasebnim interesom.
Civilno iniciativo in podpisnike tega pisma združuje prepričanje, da Plečnikove Križanke niso mrtva arhitekturna kulisa, temveč živ kulturni in družbeni organizem. Njihova vrednost se ne kaže zgolj v materialnem svetu, temveč v neprekinjenem prepletu prostora, ustvarjalnosti in medgeneracijskega prenosa znanja na posameznike, ki se v Križankah izobražujejo in oblikujejo že več desetletij. Med njimi je več kot 30 Prešernovih nagrajencev in mnogi prejemniki različnih strokovnih nagrad ter še številni drugi pomembni soustvarjalci lokalnega in širšega umetniškega, kot tudi gospodarskega okolja.
Nedopustno je, da se tako pomembno ustanovo prepušča propadanju. Nesprejemljivo je, da se nujni vzdrževalni in konservatorski posegi že leta odlašajo ali celo pogojujejo z zaprtimi postopki in skritimi dogovori. Skrbi nas zavedanje, da se skupna dediščina razprodaja za uresničevanje komercialnih, elitističnih in večini nedostopnih dogodkov.
Ob izkazanih namerah Festivala Ljubljana bomo kot državljani Republike Slovenije oškodovani za prost dostop v kulturni spomenik državnega pomena, hkrati pa obstaja nevarnost, da bo ta oskrunjen do tolikšne mere, da bo služil predvsem kot depo, garderobe in pisarne.
To je v popolnem nasprotju z vizijo Jožeta Plečnika, ki je Križanke prenovil kot prostor vzgoje in izobraževanja mladih ustvarjalcev, ki v sožitju z okolico soustvarjajo odprto kulturno središče mesta. Če se ta namen izgubi, ne gre več le za spremembo v rabi prostora, ampak za degradacijo kulturne, snovne in nesnovne dediščine.
V oči bode dejstvo, da je Mestna občina Ljubljana za Festival Ljubljana v določenem trenutku sprožila pravdni postopek zoper Republiko Slovenijo zaradi solastniškega deleža v kompleksu Križank, ki ga Festival do tedaj dejansko ni uporabljal, nato pa je državi začela zaračunavati uporabnino oziroma najemnino za uporabo teh istih prostorov. Po nam znanih podatkih glede tega poteka postopek mediacije.
Tovrstni dogovori za zaprtimi vrati zbujajo skrb. Potekajo brez sodelovanja šole, strokovne javnosti in kulturnih deležnikov. Takšna netransparentnost krepi občutek, da se odloča mimo javnega interesa. Zgroženi smo, ker tako ravnanje kaže na načrtno zanikanje odgovornosti do javnosti in jasno zlorabo upravljavskih vzvodov za uresničevanje interesov, ki dolgoročno škodijo skupni zapuščini.
Zato od vas nedvoumno zahtevamo:
– da se aktivno vključite v reševanje problematike glede kompleksa Križanke;
– da nemudoma zagotovite izvedbo nujnih vzdrževalnih in konservatorskih del in sprejmete oziroma izvedete vse potrebne ukrepe za preprečitev nadaljnjega propadanja kompleksa Križanke;
– da jasno in zavezujoče Križankam opredelite status kulturnega spomenika v izključnem javnem interesu ter zagotovite trajno prisotnost vitalnega jedra Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana kot neločljivega dela nesnovne kulturne dediščine po zamisli Jožeta Plečnika;
– da nam, zainteresirani javnosti, transparentno predstavite stanje in omogočite vpogled v informacije javnega značaja, torej v vso dokumentacijo, pogodbe, sodne odločitve in dogovore, ki so povezani s preteklostjo in prihodnostjo kompleksa Križank, predvsem glede statusov mediacije in konservatorskega načrta.
Zaradi razjasnitve odprtih vprašanj prosimo za srečanje pristojnih s predstavniki naše iniciative do 20. januarja 2026.
Vsako zavlačevanje ali izmikanje jasnim odgovorom bomo razumeli kot zavestno opuščanje dolžnosti varovanja kulturne dediščine in kot neposredno odgovornost za nastajajočo nepopravljivo škodo. O situaciji v Križankah bomo podrobno obveščali javnost in uporabili vsa pravna sredstva, da preprečimo propadanje tega narodnega zaklada.
Križanke so več kot zidovi – so simbol kulturne identitete Ljubljane in Slovenije. Če bodo postale zaprt prostor z omejenim dostopom, bo to dolgoročna izguba za vse nas.
Podpisniki:
Ciril Horjak, akademski slikar, ilustrator in stripar, nekdanji dijak SŠOF
Arne Vehovar
prof. mag. Tadej Glažar, UL, Fakulteta za arhitekturo
prof. dr. Aleš Črnič
Apolonija Šušteršič, dipl. ing. arch.
prof. dr. Peter Krečič
mag. Nataša Konc Lorenzutti, pisateljica, nekdanja dijakinja SŠOF
Ana Zavadlav, akademska slikarka, ilustratorka, bivša dijakinja SŠOF
Helena Motoh
doc. dr. Gašper Cerkovnik, nekdanji dijak SŠOF
doc. dr. Renata Novak Klemenčič, Filozofska fakulteta
prof. dr. Matej Klemenčič
mag. Daša Bole Kosmač, upokojena raziskovalka, nekdanja svetovalka Vlade oz. sekretarka na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije
prof. dr. Tanja Oblak Črnič
izr. prof. dr. Franci Lazarini
izr. prof. dr. Beti Žerovc, umetnostna zgodovinarka
Tone Stojko, EFIAP
Maca Jogan, zasl. prof. UL
doc. dr. Miloš Kosec, FA UL
Jernej Rovšek, nekdanji namestnik varuhov človekovih pravic
dipl. obl. viz. kom. Kaja Bole Kosmač
dipl. film. snem. Jan Perovšek
Nada Bole
Iuna Ornik
Marina Mihelič Satler, upokojena akademska slikarka
in številni drugi.
Priloga: Apel za varovanje Plečnikove dediščine in obstoj SŠOF Ljubljana v Križankah
Spoštovani,
smo skupina upokojenih, nekdanjih učiteljev nadarjenih dijakov Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana. Ker spremljamo prostorsko problematiko Srednje šole za oblikovanje in fotografijo in smo v našem aktivnem času pričakovali gradnjo nove, sodobne šole v središču mesta, ki pa očitno še nekaj let ne bo zgrajena, se oglašamo s svojim mnenjem glede tega stanja.
Občinska oblast v Ljubljani ne skriva, da želi v bližnji bodočnosti od države odkupiti celoten kompleks Križank in ga nameniti Festivalu Ljubljana. V ta namen redno namenja določeno vsoto v mestnem proračunu, da jo ima pripravljeno, če bi se država Slovenija odločila, da spomenik državnega pomena Križanke postane mestna lastnina.
Ljubljana je priljubljena in občudovana predvsem po zaslugi arhitekta Jožeta Plečnika in njegovega urejanja urbanega prostora, kjer je z novimi stavbami in obnovitvijo pomembne arhitekturne dediščine ustvaril harmonično ravnovesje, odprl mesto in vnesel vanj vsebine, med katerimi želimo izpostaviti umestitev tedanje Šole za umetno obrt, sedanje Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana v kompleks preurejenih Križank.
Šola z osemdesetletno zgodovino predstavlja vodilno izobraževalno ustanovo v RS, kjer se kalijo likovni izobraženci in ustvarjalci. Mnogi med njimi so pomembni slovenski umetniki: grafiki, slikarji, kiparji, arhitekti, oblikovalci in fotografi, fotografski tehniki- tehnice, dobitniki najvišjih nacionalnih nagrad, Prešernove, Jakopičeve, Smrekarjeve in Župančičeve.
Po zaslugi tiskovne konference, ki jo je v začetku maja 2025 organiziralo vodstvo SŠOF, da bi preko medijev javnost seznanilo s problematiko, izraženo z namero MOL o lastništvu celotnega kompleksa, kjer ima sedaj solastniški delež, je apel ministru za vzgojo in izobraževanje Vinku Logaju spodbudil širši krog civilne družbe z namenom ohranitve Križank in delovanja SŠOF Ljubljana v tem prostoru, kjer domuje že skoraj 80 let. Trenutno poteka postopek mediacije, ker MOL zahteva od Ministrstva za vzgojo in izobraževanje najemnino za uporabo 1000 kvadratnih
metrov stavbe, ki jih menda uporablja šola in niso v njeni lasti.
Obstanek SŠOF v Križankah, v središču mesta, utemeljujemo s sledečimi argumenti: Kakovostna likovna šola mora omogočiti dijakom redno obiskovanje muzejev, galerij in sorodnih kulturnih institucij, brez česar bi bile okrnjene učne vsebine naslednjih strokovnih predmetov:
Umetnostna zgodovina je predmet, ki ga imajo dijaki na urniku vseh smeri 3 leta, 4. leto izobraževanja pri tem predmetu vključuje priprave na maturo. Redno obiskovanje stalnih zbirk Narodne galerije, Moderne galerije, Narodnega muzeja in drugih galerij pod mentorskim strokovnim vodstvom je temelj tovrstnega izobraževanja, saj se ogledi neposredno navezujejo na učno snov, s katero se dijaki prej seznanijo tudi v učilnici.
Risanje oz. risanje in slikanje je predmet, ki podpira vseh pet izobraževalnih programov. Vseh učnih vsebin ni mogoče obravnavati v šolskem ateljeju, za obvladovanje predstavitvenih tehnik, kot je perspektiva, je izrednega pomena skiciranje arhitekture, kiparskih del ali človeške figure v prostoru, kar omogočajo galerije in muzeji s skulpturami.
Poleg zgodovine umetnosti in risanja je pomembno seznanjanje dijakov z likovno problematiko tudi pri naslednjih učnih predmetih:
Likovna teorija, izbirni likovni predmet na maturi. Obravnava likovnih elementov in kompozicije ob aktualnih razstavah v Cankarjevem domu, v Galeriji Equrna, Mestni galeriji, Mestnem muzeju idr.
Oblikovanje, specializirani predmet na smereh grafično oblikovanje, modno oblikovanje, industrijsko oblikovanje, je v okviru strokovnih smeri glavni predmet.
Redno obiskovanje oblikovalskih, arhitekturnih, pa tudi slikarskih, kiparskih in drugih sodobnih razstav je nujnost pri tovrstnem izobraževanju.
Podobno velja za likovne predmete: fotografsko oblikovanje, kompozicija fotografije, oblikovanje vizualnih sporočil, avdiovizualna sporočila, multiprodukcija, predstavitvene tehnike, bivalna kultura, varstvo kulturne dediščine.
V bližini Križank so galerije in muzeji, ki so vitalnega pomena za tako šolo, genius loci ali duša mestne četrti pa je tisto, kar daje nenadomestljivo duhovno bogastvo, zaradi katerega je arhitekt Jože Plečnik, boter Oblikovne v Križankah, šolo umestil na omenjeno lokacijo.
Prav to nam mestna oblast želi sedaj vzeti brez zagotovil o enakovredni novi stavbi, saj so načrti o gradnji nove šole še vedno le na papirju. Sprašujemo se, zakaj se Križanke do sedaj še niso temeljito obnovile. Mar niso kulturna dediščina državnega pomena? Sprašujemo se tudi, zakaj ne bi mogli dve kulturno izobraževalni instituciji, kot sta umetniška šola z bogato tradicijo in uveljavljeni Festival Ljubljana delovati v simbiozi?
Dijaki v Križankah pomenijo življenje v srcu Ljubljane. V čudoviti prostor je mojster Jože Plečnik umestil življenje likovne mladine in profesorjev prav gotovo z razlogom. Križanke brez šole pomenijo spreminjanje Plečnikove ideje o mladostnem vrvenju likovnikov v mestnem
jedru, ki ne bo namenjeno le turistom, ampak predvsem prebivalcem. Namera o izgonu šole iz tega prostora ruši tudi njegovo vizijo o kulturni in umetniški vzgoji bodočih likovnikov.
Likovni in ostali pedagogi, ki smo v preteklosti izobraževali in vzgajali v Križankah, in naši nasledniki, ki z entuziazmom nadaljujejo to poslanstvo, ne moremo razumeti, da v državi in v mestu za nemoteno delovanje pomembne kulturne ustanove do sedaj ni bilo dovolj posluha. Pomena ustvarjalnosti za oblikovanje osebnosti bi se morali danes bolj zavedati. Ni dano vsem, da bi postali umetniki. Ustvarjalnost v širšem pomenu besede soustvarja družbo sodelovanja in povezovanja. Sožitje umetniške šole in umetniškega festivala je lahko zgled uspešnega združevanja kulturnih ustanov v evropskem prostoru in širše, kot si je to zamislil mojster Jože Plečnik, ki je nekdanjemu samostanskemu kompleksu Križank vdihnil novo življenje.
Zato se pridružujemo civilni iniciativi Varuhi Plečnikovega izročila in hkrati predlagamo, da se Križanke, ki ležijo neposredno ob Plečnikovi ljubljanski, kopenski osi (Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda) uvrstijo na Unescov seznam kulturne dediščine. Enako velja za nesnovno dediščino, ki jo predstavljajo likovna znanja, veščine in celoten izobraževalni sistem Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana z njegovim zgodovinskim kontekstom vred.
Srednja šola za oblikovanje in fotografijo je prva in edina te vrste v RS v največji meri omogočala in še omogoča razvoj slovenske likovne umetnosti in oblikovanja. Apel za ohranitev SŠOF v Križankah je prispevek k ureditvi odprtega vprašanja, ki bremeni življenje dijakov, učiteljev, staršev in prijateljev Oblikovne vse od postavitve temeljnega kamna za novo šolo v devetdesetih letih 20. stoletja dalje.
Naslovna fotografija: Lucia Jerman
English (US)